Svojci imajo kje prižgati svečo

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 20. oktober 2008 / 06:00

V Sloveniji smo doslej popisali 581 prikritih grobišč, izvedenih pa je bilo tudi nad 15 prekopov.

Ljubljana – Direktor založbe Družina Janez Gril, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč v letih 2005-2008 Jože Dežman in odgovorni za to področje na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs so v torek na konferenci za novinarje predstavili poročilo o svojem delu.

»Delali smo pragmatično in čim manj govorili, da ne bi dvigovali nepotrebnega prahu, ter skušali čim več grobov rešiti pred pozabo. Država je zbrala pogum in dvignila zastor nad temo, ki je bila dolgo skrivnostna. Številni ljudje sedaj tudi zaradi našega dela vedo, kje prižgati svečo. To je vprašanje, ki presega politiko. Led je prebit in delo se bo nadaljevalo,« je povedal Marko Štrovs. Jože Dežman je povedal, da Slovenija po doseženih rezultatih celo presega mnoge primere podobnih komisij po svetu, in poudaril, da je to predvsem delo za prihodnost, za mir med živimi in mrtvimi. »Svet, v katerem so si oblastniki vzeli pravico do pobijanja neoboroženih ljudi brez sojenja, pomorjenim so kratili pravico do groba in spomina, njihove svojce pa rasistično diskriminirali, je bil svet, ki je zanikal posvečenost mrtvih kot temelj človeške civilizacije. Zločin kot zanikanje posvečenosti mrtvih sta ta svet zapisala propadu. Pokojnim je bila vzeta pravica do imena, pokopa in groba,« je povedal Jože Dežman. Po preračunavanju in seštevanju je bilo na Slovenskih tleh pomorjenih nad 80.000 ljudi različnih narodnosti, od tega na območju Ljubljane, Gorenjske, Dolenjske in Kočevske okrog 15.000. Gre za največji pomor neoboroženih ljudi po drugi svetovni vojni, po času trajanja, po številu žrtev in po načinu izvedbe pa ga lahko primerjamo z največjimi zločini tako komunizma kot nacionalsocializma. V okviru policijske akcije Sprava, ki jo vodi Pavel Jamnik, sta bili vloženi dve poimenski kazenski ovadbi zoper osumljence nezastarljivih vojnih zločinov, vendar sta bila predloga zavrnjena. Vseeno je bila še posebej ovadba Mitje Ribičiča v tem pogledu prelomen dogodek.

Posebej veliko in pomembno delo je opravil zgodovinar Mitja Ferenc. Evidentiral je 581 grobišč v skoraj stotih slovenskih občinah. V letih 2006-2008 je bilo sondiranih 116 evidentiranih lokacij, v 56 primerih pa so bila grobišča potrjena. Opravljenih je bilo nad 15 prekopov z več kot dva tisoč žrtvami. »Ne le odkrivanje grobišč, ampak prepoznava žrtev in pokop so pomembna novost v našem delu,« je povedal Jože Dežman. Odločitev o urejanju prikritih grobišč je bila sprejeta že leta 2001, vendar je največ naredila prav komisija v zadnjih treh letih, kar priznava tako domača kot svetovna javnost. Za naprej predlaga gradnjo regionalnih kostnic in ureditev grobišč z dostopom, varovalno ograjo, križem in informacijsko tablo. »Upam, da bo naša pobuda za postavitev muzeja totalitarizmov na gradu Rajhenburg doživela pozitiven sprejem,« je še povedal Jože Dežman.