Koroška po Haiderju

Predstavniki slovenske manjšine na Koroškem upajo, da bodo po Haiderju zanjo zavladale ugodnejše razmere.

Kranj – Korošci se s prižiganjem svečk in z vpisovanjem v knjige žalosti poslavljajo od priljubljenega deželnega glavarja Jörga Haiderja, ki se je v soboto zjutraj med potjo domov ubil v prometni nesreči. Pokojni deželni glavar je bil zelo priljubljen med ljudmi. Znal se jim je približati in povedati stvari, ki so jih želeli slišati. Zato ne preseneča uspeh njegove stranke Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO), ki jo je zaradi spora s predsednikom Svobodnjaške stranke Strachejem ustanovil leta 2005 in je na volitvah leta 2006 s 4,11 odstotka komaj prišla v parlament, na predčasnih septembrskih volitvah pa je dobila že 10,7 odstotka. Na Koroškem pa je bilo Haiderjevo zavezništvo najuspešnejša stranka z dobrimi 38 odstotki glasov. Za delovanje stranke na Koroškem in na zvezni ravni je njegova smrt huda izguba. Vodenje stranke je prevzel generalni sekretar in eden najtesnejših Haiderjevih sodelavcev Stefan Petzner, koroško vlado pa bo vodil namestnik deželnega glavarja Gerhard Doerfler.

Pokojni deželni glavar Jörg Haider nikoli ni skrival svoje nestrpnosti do vsega, kar ni imelo korenin v nemštvu. Čeprav nekdanje Jugoslavije že dolgo ni bilo na zemljevidu, je strašil Korošce z njeno nevarnostjo in z apetiti po koroški zemlji, ki naj bi jo imeli sosedje na oni strani Karavank. Slovenski vladi je še dan pred smrtjo povedal, naj se briga zase in naj raje poskrbi za nemško in druge manjšine, za slovensko na Koroškem pa dobro skrbi Avstrija sama. Slovenija tudi nima pravice do nasledstva bivše Jugoslavije pri Avstrijski državni pogodbi, saj ni plačnica njenih dolgov. Zanj je dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem dovolj. Ker so se mu zdeli nekateri preveliki, je tudi sam sodeloval pri pritrjevanju manjših. Odvetnika Rudija Vouka, ki je na avstrijskem ustavnem sodišču glede obveznosti za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel dobil 17 tožb, je razglasil za sovražnika Avstrije. V začetku tega stoletja je bil oster nasprotnik širitve Evropske unije na vzhod in je Avstrijce strašil, da bodo delavci iz teh držav, med katere je štel tudi Slovenijo, odžirali delovna mesta domačinom. Protestiral je tudi proti načrtovani graditvi džamije na Koroškem.

Predstavniki Slovencev na Koroškem, ki imajo z devetimi leti Haiderjeve vladavine večinoma slabe izkušnje, upajo, da se bodo po njegovi smrti razmere zanje zboljšale, čeprav sta protislovensko razpoloženje in sejanje strahu za usodo nemške koroške duše, ki naj bi jo znova in znova nekdo ogrožal, del koroške vsakdanjosti. V tem se Haiderjeva politika ni veliko razlikovala od politike drugih dveh velikih strank, socialdemokratske in ljudske.

»Kljub temu upamo, da se bo začelo obdobje drugačnega odnosa oblasti do slovenske manjšine. Vsaka napoved je tvegana, čeprav je sedaj priložnost za začetek drugačne, prijaznejše politike,« je bil kratek v izjavi predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, ki je tudi predsednik sosveta za narodne skupnosti pri uradu zveznega kanclerja, je dejal, da je imel Haider kot politik dobre in slabe strani. »Nedvomno je bil sogovornik, ki se je spoznal na stvari. Pri reševanju problemov manjšine pa nismo našli rešitve, ki bi ustrezala tako manjšini kot zakonom in ustavi. Pričakujem, da se bodo pogovori o reševanju naših zahtev nadaljevali.« Pokojnega deželnega glavarja Jörga Haiderja je zelo dobro poznal predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik, saj je bil med letoma 1999 in 2001 vodja njegovega protokola. »Lahko rečem, da je bil do sodelavcev, ki jim je bil nadrejen, korekten. V politiki pa je bil populist, zato je lahko uspeval v koroških razmerah. O novih razmerah v koroški politiki je težko govoriti. Zaradi razmer na Koroškem ne bo nujno prijaznejša do Slovencev.«