Prekinjeno Haiderjevo zmagoslavje

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Gorenjska / sobota, 11. oktober 2008 / 06:00

Pokojni koroški deželni glavar Joerg Haider je iz svojega doma v Rožni dolini pogosto zahajal na karavanške vrhove, kjer se je pogovarjal tudi s slovenskimi planinci.

Doktor pravnih znanosti dr. Joerg Haider, rojen 26. januarja leta 1950 v Bad Goisernu v Zgornji Avstriji, je umrl v velikih trenutkih zmagoslavja. Na predčasnih parlamentarnih volitvah 28. septembra je njegova še sorazmerno mlada stranka Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) osvojila 10,9 odstotka glasov in v dunajskem deželnem zboru zasedla 21 poslanskih mest. Še posebej zmagovit je bil nastop njegove stranke na Koroškem, kjer je zanjo glasovalo kar 38,8 odstotka volivcev ali več kot vsak tretji, ki je veljavno glasoval. V primerjavi z volitvami leta 2006 je bil napredek velik. Zmagoval je tudi v občinah s slovenskim življem kot na primer v Škocjanu, v Dobrli vasi in v Pliberku. Najnižji odstotek je dosegel v občini Sele. Drugo zmagoslavje pa se mu je zgodilo dan pred smrtjo na celovški proslavi obletnice plebiscita, ko sicer ni tako strupeno udrihal po Slovencih, naši državi in novi vladi pa je povedal, da Slovenija nima pravice do nasledstva v Avstrijski državni pogodbi in naj se ne vtika v položaj Slovencev na Koroškem, ampak naj raje poskrbi, da bo dobila ustrezne pravice nemška manjšina v Sloveniji. Dejal je, da je 7. člen Avstrijske državne pogodbe v celoti izpolnjen. Tretjega odmevnega zmagoslavja pa ni dočakal. Bučno je hotel proslaviti 90-letnico rojstva svoje mame, ki je bila v mladosti prav tako kot oče članica Hitlerjeve Nacionalsocialistične stranke NSDAP.

Haider ni bil Korošec, ampak Zgornji Avstrijec. Na Koroško je prišel leta 1983, ko je po stricu podedoval precej veliko posestvo. Pod pritiskom naj bi mu ga morali prodati italijanski Židje. Stričevo dediščino so Haiderju večkrat očitali, vendar se za očitke ni kaj dosti menil. Le dvakrat je moral zaradi hvale Hitlerjeva režima popustiti. Ko je bil leta 1989 prvič izvoljen za koroškega deželnega glavarja, je hvalil Hitlerjevo politiko zaposlovanja, zato je moral leta 1991 kot deželni glavar odstopiti. Skupaj z ljudsko stranko je bil tudi v vladi, vendar se je moral zaradi pritiska Evrope umakniti.

Bil je politik hitrih odločitev. Čeprav je bil njen predsednik od leta 1986 naprej, je zapustil svobodnjaško stranko in ustanovil svojo. Imenoval jo je Zavezništvo za prihodnost Avstrije. Z novim predsednikom svobodnjakov Christianom Strachejem sta si stalno v laseh, čeprav so politična izhodišča njunih strank sorodna in sta skupaj na državnih volitvah osvojila skoraj 30 odstotkov glasov.

Do Slovenije ni kazal posebne naklonjenosti. Bil je sicer na obisku pri nas, vendar so se ga slovenski politiki izogibali. Še najpogosteje se je s Slovenci srečeval v gorah, še posebej v Karavankah, kamor je rad zahajal. Posebno na Golico in na Stol. Pred leti sem z njim opravil pogovor za Gorenjski glas. Moram napisati, da me je zelo hitro in prijazno sprejel v svojem uradu na sedežu deželne vlade v Celovcu. Potem sva se srečala še dvakrat. Vedno me je pozdravil prvi in povedal, da ve, od kod sem in kaj delam.

Kakršnakoli stališča je pokojni deželni glavar Haider zagovarjal, so ga imeli njegovi politični somišljeniki in nasprotniki za pogumnega, nadarjenega in odločnega politika, ki bi zanesljivo zmagal tudi na prihodnjih deželnih volitvah (za deželnega glavarja je bil ponovno izvoljen leta 1999) in bi igral zelo pomembno vlogo tudi na Dunaju.