Podobe obljubljenih sanj

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Avtomobilizem / četrtek, 9. oktober 2008 / 06:00

Test: Opel GT

Čeprav domnevno najmočnejšo svetovno velesilo najedajo posledice največje povojne finančne krize, čeprav nad avtomobilsko industrijo na drugi strani Atlantika visijo težki oblaki in kljub temu, da je konec zlate naftne dobe, je težko verjeti, da bi se Američani odrekli vsemu, kar jih dela drugačne od ostalega sveta.

In ker je drugačen od večine avtomobilov na evropskih cestah, je tudi Oplov odprti dvosed GT moral precej dolgo čakati na zeleno luč vodilnih pri koncernu General Motors, da so ga spravili tudi na evropske ceste. Ker gre za posebneža, kupci zanj seveda ne stojijo v vrstah, redko pa je oko, ki se ne ozre za drzno oblikovanim športnikom, ko z žvižgajočim motornim zvokom švigne mimo.

Opel GT zna navdušiti že na prvi pogled s svojim dolgim sprednjim delom, v katerem bi se po domnevah občudovalcev verjetno moral skrivati pravi peklenski stroj. Dolg motorni pokrov se nadaljuje v sorazmerno majhnem, z aluminijastim robom obdanim vetrobranskim steklom, nadaljuje v kratkem kabinskem delu in konča v rahlo privzdignjenem zadku, na katerem manjkajo samo še krilca, kakršna so imeli avtomobili v zgodnjih šestdesetih.

Sedi se utesnjeno in kaj drugega tudi ni pričakovati. Kdor ima bolečine v hrbtu in križu, naj se raje ne spušča v kabino, kajti vstajanje izza volanskega obroča je še težje kot nameščanje, tudi sopotnik sedi precej utesnjeno in v prtljažniku ni kaj dosti več prostora kot za kopalke in kreditno kartico. Pogled na armaturno ploščo lahko kaj kmalu postane zdolgočasen, saj v trdo plastiko stisnjeni merilniki pač ne morejo vzbujati kakšnih posebnih čustev, lahko pa komu s slabšimi živci stanje poslabša pomanjkanje pripravnih polic in predalov za odlaganje drobnarij. »Slačenje« oziroma zlaganje platnene strehe zahteva več dela, kot se spodobi za elektrificirane čase: najprej je treba odpreti prtljažnik, nato sprostiti zatiča in slednjič platno zložiti v predviden prostor. Vetrni piš je že pri ne preveč hitri vožnji tako močan, da se potnika težko slišita med seboj, zato pa se lahko toliko lažje prehladita; tudi, ko je streha razprostrta nad kabino, je šumov odločno preveč, kar dokazuje, da si razvojniki s platnom niso pretirano belili las. Več veselja je, če voznik zna začutiti energijo, ki jo ponuja motor. Ta »peklenski stroj«, ki to še zdaleč ni, namreč zna pričarati nekaj adrenalinskih užitkov. Bencinski štirivaljnik z žvižgajočim turbinskim polnilnikom je precej navit, zaradi visokega navora pri nizkih vrtljajih skozi vse delovno območje ohranja dovolj volje za delo, tudi njegov zvok napeljuje, da se mu po ceveh pretaka »športna kri«. Motorna moč je, tako kot se spodobi za klasični dvosed, speljana k zadnjim kolesom, nad vsem skupaj pa bedi asistenčna elektronika proti zdrsu in nestabilnosti, ki jo je mogoče tudi izklopiti in si v ovinkih pričarati skoraj prvinske vozniške užitke; to seveda velja za tiste, ki znajo in si upajo.

Za večino drugih voznikov je Opel GT lahko le del zgodbe o sanjah iz nekoč obljubljene dežele.

Tehnični podatki

Mere: d. 4,100, š. 1,810, v. 1,642 m, medosje 2,462 m

Prostornina prtljažnika: 66/157 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 1306/1625 kg

Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski

Gibna prostornina: 1998 ccm

Največja moč pri v/min: 194 kW/264 KM pri 5300

Največji navor pri v/min: 353 pri 2500

Najvišja hitrost: 225 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 5,7 s

Poraba goriva po EU norm.: 13,0/ 6,9/ 9,2 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 218 (Euro IV)

Maloprodajna cena: 35.500 EUR

Uvoznik: GM SEE, podr. Ljubljana