Kdo je največji krivec na trgu s hrano

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 7. oktober 2008 / 06:00

Na ministrstvu za gospodarstvo dokazujejo, da so za rast cen hrane najbolj odgovorni trgovci, ti pa kažejo na živilsko industrijo.

Ljubljana – Pretekli teden se je razvnela razprava o tem, kdo je lani in letos največ prispeval k rasti cen življenjskih potrebščin, zlasti na področju živil, kar je lani, poleg rasti cen nafte in njenih derivatov, največ prispevalo k rekordni inflaciji. V sredo je tiskovno konferenco sklical minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in svojo znano trditev že iz lanskega začetka »vojne proti inflaciji« utemeljeval s študijo Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Kot je razložil direktor omenjenega inštituta in soavtor študije dr. France Križanič, je vzrokov za visoko inflacijo več, med drugim prehitevanje rasti produktivnosti v menjalnem sektorju v primerjavi z nemenjalnim, doseganje nominalne konvergence, rast kreditov in zniževanje obrestnih mer, oligopol trgovcev in marže, ki se oblikujejo po načelu pribitka, prilagajanje relativnih cen najrazvitejšim državam in cenovna pričakovanja. Trditev ministra Vizjaka, da so prav trgovci najbolj služili z inflacijo, je potrdil sklep študije, da je »oligopolistični položaj prodajalcev osnovnih življenjskih potrebščin, predvsem hrane, omogočil rast obsega trgovskih marž. Cene proizvajalcev niso bistveno vplivale na rast indeksa cen življenjskih potrebščin, celo upočasnjevale so jo, maloprodajne cene pa so ob zvišanju trgovskih marž na drugi strani pripomogle k začetku inflacijske spirale ob ugodni gospodarski rasti v lanskem letu.« Minister Vizjak, ki trgovcem poleg zviševanja marž ob izkoriščanju oligopolnega položaja očita tudi izsiljevanje dobaviteljev in sprenevedanje, si želi, da bi potrošniki pritisnili na trgovce, od slednjih pa pričakuje vsaj pojasnilo.

Vsaj del odgovora je bil podan že naslednji dan, ko je tiskovno konferenco sklicala Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Tudi oni so predstavili, kot so poudarili, mednarodno primerljivo študijo, ki jo je izdelala svetovalna služba KPMG s pomočjo podatkovne baze Planet Retail. Študija dokazuje, da sta tako slovenska trgovina na drobno z živili kot tudi živilskopredelovalna industrija manj dobičkonosni kot sorodne dejavnosti v EU, pri primerjavi zgolj domačih členov v verigi pa je bilo ugotovljeno, da se je dohodkovni položaj živilske industrije (razen mlekarske) v zadnjem času občutno izboljšal, v trgovini pa se poslabšuje. Direktorica TZS Mariča Lah je tudi zavrnila nekatere trditve o koncentraciji v slovenski trgovini, ki da omogoča oligopolni položaj, ter povedala, da je podoben položaj v Švici, Avstriji in Nemčiji, koncentracija trgovine v Skandinaviji pa je še znatno višja. Državo je v imenu trgovcev pozvala, naj razmisli o davčnih razbremenitvah (v Avstriji razmišljajo o prepolovitvi DDV).