Našli ostanke dveh cerkva
Ob obnovi ceste skozi Poljane so našli ostanke prejšnje cerkve sv. Martina in pokopališča (posmrtnih ostankov), ki bo po rekonstrukciji ustrezno označeno.
Poljane – Na mestu, kjer so danes v Poljanah spomenik NOB, cesta Poljane–Javorje, zemljišča ter objekti do potoka, je še pred dobrimi petdesetimi leti stala mogočna baročna cerkev sv. Martina, 150 let prej pa manjša gotska cerkev, posvečena istemu svetniku. Cerkev v Visoški kroniki na dveh mestih omenja tudi Ivan Tavčar – ob krstu in počitku glavnega junaka Izidorja.
S projektom Gorenjska panoramska cesta, ki ga v občini Gorenja vas-Poljane sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj, bodo uredili tudi cesto skozi Poljane. Že ob prijavi na razpis je občina računala na izpolnjevanje kulturno-varstvenih pogojev, saj bo tudi po obnovi spomenik NOB ostal v dosedanji obliki, temelji cerkve kot arhitekturnega bisera, ki je bila podrta po drugi svetovni vojni, kot tudi nekdanje pokopališče manjše cerkve pa bodo označeni s tlaki. »Računali smo, da bodo delavci ob obnovi ceste naleteli na ostanke cerkva in posmrtne ostanke, zato je rok za ureditev ceste postavljen čez eno leto,« o morebitni upočasnitvi del pojasnjuje župan Milan Čadež.
Izkopavanja je ljubljanski Zavod za varstvo kulturne dediščine začel v sredo, čeprav so delavci SCT temelje in posmrtne ostanke odkrili prejšnji teden. »Iz katerega obdobja so posmrtni ostanki in kaj smo našli, bo več znanega čez kak teden, čeprav je zgodovina cerkve in pokopališča dobro raziskana in opisana,« je povedala Alenka Ramšak z zavoda. V Poljanah je prvotno stala gotska cerkev, podrli pa so jo ob zidanju baročne cerkve v dvajsetih letih 18. stoletja (v zidove so takrat vzidali nekaj figuralnih sklepnikov in reber oboka, ki so jih našli ob rušenju cerkve leta 1954; hrani Loški muzej). Baročno cerkev so novembra 1944 minirali partizani (najprej zvonik), deset let kasneje pa so jo dokončno porušili, čeprav so bili predhodno izdelani načrti za rekonstrukcijo. Novo cerkev (na drugem bregu Poljanske Sore) so na novi lokaciji po načrtih Antona Bitenca dogradili leta 1967.