Obiskani dvatisočak

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Storžič (2132 m) - Na vseh vedutah Kranja je naša današnja gora vidna kot privlačna piramida. Geografsko sicer leži v občini Preddvor, najlepše je vidna iz Kranja, nanjo pa se bomo danes povzpeli iz tržiškega konca. Gora v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Pogosto je zmotno prepričanje, da je Storžič del Karavank. Ne, gora je del Kamniško-Savinjskih Alp. Turo na Storžič bomo začeli pri Domu pod Storžičem in se na vrh povzpeli skozi zavarovano plezalno pot skozi Žrelo. Omenjena pot je ena najlažjih zavarovanih poti pri nas, kar pa ne pomeni, da se je lahko loti vsak. Do Doma se pripeljemo skozi Lom pod Storžičem, mimo vasi Hrib in Slaparska vas. Pri Domu parkiramo in se odpravimo v smeri Storžiča. V gozdu nad planino pridemo do razpotja; levo oz. naravnost gre pot Čez Škarjeve peči oz. rob, desno pa zavije Pot skozi žrelo. V spodnjem delu se dviga po robu zagruščene grape ter po melišču, vse do vstopa v smer. Začetek Žrela poteka po desnem robu grape, kjer so nam v strmem svetu odlično pomagalo razvejane korenine mogočnih macesnov. Svetujem vam, da pred vstopom pospravimo pohodne palice, kajti v tem strmem svetu, v katerega vstopamo, nam bodo le v napoto. Malo višje zapustimo glavno grapo Žrela in vstopimo v desno, stransko grapo, kjer nas pričakajo prve jeklenice. Svet okrog nas je precej poraščen in kmalu po široki in dobro zavarovani polici prečimo nazaj v glavno grapo Žrela, kjer tik pod vrhom pred seboj zagledamo manjšo skalno pregrado, ki je dobro zavarovana z jeklenicami in klini. Na vrhu pregrade stojimo na vrhu Žrela, kjer se nam odpre pogled na gorenjsko dolino. Od tod nas do vrha Storžiča čaka še nekaj hoje in poplezavanja po izpostavljenem zahodnem grebenu. Prehodi so odlični, plezanje je na nekaterih mestih zavarovano, občasno pa si moramo pomagati tudi s prijemanjem za golo skalo. Naj vas ne zavede, kaj in kje je vrh Storžiča. Na eni od grebenskih točk bo videti, kot da je na sedlu med dvema vrhovoma, na naslednjem ovinku pa vam bo jasno, da je bila le optična prevara, da je vrh še bolj zadaj, kot ste mislili. Ampak, ni težko; splača se "pomatrat".

In na vrhu Storžiča; razgled, ki vabi in polni izpraznjene baterije. Na jugu in proti zahodu je pred nami gorenjska ravnina; vse od Ljubljane, preko Kranja do Radovljice in Bleda. Na obzorju, daleč stran se visoko dviga slovenski očak, v vsej svoji lepoti pa tudi drugi Julijci. Pogled proti vzhodu se ustavi na Kočni, Grintovcu, Mrzli gori, Kalškem grebenu ter Krvavcu. Na severni strani je pred nami pogorje Košute, planina Veliki Javornik, Stegovnik, na avstrijski strani pa Pristovški Storžič ter Obir. Šmarna gora je videti kot malo večja krtina, pogled pa potuje vse od Polhograjskega hribovja do Snežnika.

Storžič vam nudi vrsto možnosti za sestop. Če vas jekleni konjiček čaka pri Domu pod Storžičem, lahko sestopite Čez Škarjev rob, ali pa Čez Psico (zahtevna pot) do Male Poljane in od tam do Doma pod Storžičem. Vam zaupam moj sestop? No, potrebne je bilo nekaj logistike, saj sem sestopila na preddvorsko stran; do Kališča in navzdol do Mač. Seveda me je nekdo moral pripeljati in odpeljati, a splačalo se je. Lepa tura je bila; in to med tednom, ko sem le na vrhu srečala eno planinko. Bil je resnično svet tišine in blaženega miru.

Sestop do Kališča je v zgornjem delu rahlo krušljiv in strm, zato je potrebna velika previdnost. Dom na Kališču je že prešel v zimski način obratovanja, zato je odprt le še za vikende in praznike. Med tednom vam čaja ali kavice ne bo skuhal nihče.

Glede na to, da je pot pristopa potekala po svetu, ki je krušljiv in da je pot skozi Žrelo, vsaj ob vikendih, zelo oblegana, vam iz srca svetujem, da na njej uporabite čelado. Bolje luknja v čeladi, kot pa v glavi.

Nadmorska višina: 2132 m

Trajanje: 5 ur 30 minut

Višinska razlika: 1009 m

Zahtevnost: 5 zvezdic