Samomor je mogoče preprečiti

Deseti september: Svetovni dan preprečevanja samomora. Med državami Evropske unije je Slovenija po številu samomorov na drugem mestu, takoj za Litvo.

Kranj - Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je v letu 2006 v Sloveniji zaradi nezgod v prometu umrlo 293 ljudi (243 moških in 50 žensk). V istem letu je zaradi samomora umrlo 529 ljudi (415 moških in 114 žensk). V Sloveniji umre zaradi samomora v povprečju ena oseba na vsakih sedemnajst ur. To Slovenijo znotraj držav Evropske unije uvršča v sam vrh pogostosti pojava, takoj za Litvo. Samomor je v Sloveniji pogostejši v severovzhodnih predelih, na Gorenjskem pa, kot je povedala profesorica zdravstvene vzgoje Nataša Drol Pelko z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj: »Na Gorenjskem si je v letih 2000-2005 vzelo življenje 324 ljudi. Leta 2004 je zaradi samomora umrlo 51 Gorenjcev, leta 2005 45. Največ samomorov je bilo na območjih Upravnih enot Kranj in Radovljica.«

»Povprečna starost umrlega zaradi samomora je v Sloveniji okoli 50 let, precej nižja pa je starost tistih, ki so samomor poskušali storiti in dejanje preživeli. Tako ostaja žalostno dejstvo, da je starostni razpon samomorilnih oseb od manj kot 10 let do več kot 90 let, kar pomeni, da moramo biti pozorni na opozorilne znake (brezup, nemoč, nemir, črnogledost, občutek lastne nevrednosti, nizko samospoštovanje, občutek, da ga nihče ne mara, misli na smrt in samomor, občutek, da nič nima smisla, umik iz družbe, depresija, ...) v vseh obdobjih življenja. Večina ljudi, ki naredi samomor, pred tem opozarja na svoj namen. Nekateri podarjajo svojo lastnino in dragocenosti, pospravijo hišo, drugi poskušajo poplačati dolgove, tretji napišejo oporoko. Včasih pa dajejo vtis, kot da bi se nekam odpravljali. Lahko da tudi pogosto govorijo o smrti ali samomoru,« je povedala Pelkova.

Depresija in čustvene krize, ki lahko vodijo do samomora, so ob prepoznavni in uspešni terapiji ozdravljive. »Radi bi poudarili, naj vsakdo kakršnekoli opozorilne znake pri svojcih, prijateljih ali znancih vzame resno in mu pomaga čim prej poiskati pomoč pri osebnem zdravniku ali drugem strokovnjaku. Včasih lažje kot svojci opozorilne znake zaznajo ljudje na delovnem mestu ali v drugem okolju,« je povedala Pelkova in še dodala: »Človeka v hudi stiski nikoli ne puščajmo samega, dokler nima zagotovljene ustrezne pomoči in varnosti. Potrebno je vedeti, da je samomor mogoče preprečiti!«