Zrelost pomembnejša od videza

Pri odločitvi za siliranje koruze, ki jo je prizadela toča, je bolj kot na zunanji videz treba gledati na zrelost storžev.

Kranj – »Letos so bili dokaj ugodni pogoji za pridelovanje koruze, z letino smo lahko zadovoljni tako po količini silaže kot po kakovosti storža oz. zrnja,« ugotavlja Marija Kalan, svetovalka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, ki ocenjuje, da bodo pridelovalci letos v povprečju dosegli okrog petdeset ton silaže na hektar. Čeprav je toča doslej večini Gorenjske prizanesla, je predvsem v Cerkljah in v okoliških vaseh, na Brniku, Voklem in Vogljah povzročila precej škode na poljščinah, pri tem je koruzo poškodovala do 35-odstotno. »Pri odločitvi za siliranje koruze, ki jo je prizadela toča, je bolj kot na zunanji videz treba gledati na zrelost storžev, saj ni dobro, da bi jo začeli pospravljati že v času mlečne zrelosti,« opozarja Kalanova in dodaja, da bodo na plitvih tleh v kratkem začeli silirati koruzo najbolj zgodnjih zrelostnih razredov, medtem ko bo koruza razredov od 350 do 400 ali več zrela šele v dveh do treh tednov. »Pri siliranju je zelo pomembno dobro tlačenje,« dodaja Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v kranjskem zavodu, in pojasnjuje, da predvsem na večjih kmetijah žanjejo koruzo s samohodnimi kombajni, s katerimi jo lahko na dan pospravijo tudi osem hektarjev. Ker delo poteka hitro, zmanjkuje časa za tlačenje, to pa vpliva tudi na kakovost silaže.

Potem ko so lani na Gorenjskem odkrili prve koruzne hrošče, so letos namestili vabe za ugotavljanje njihove navzočnosti na devetih lokacijah, na dveh so jih doslej tudi odkrili. Pojav hrošča že vpliva na pridelovanje koruze. Kmetje na Kranjskem in Sorškem polju so se letos že ravnali po ukrepih zadrževalnega programa koruznega hrošča, prihodnje letos se bodo morali že po vsej Gorenjski. Po tem programu bo dovoljeno na isti njivi posejati koruzo s kemično obdelanim semenom dve leti zapored, tretje leto pa ne več. »Če pridelovalci ne bodo spoštovali kolobarja, se bo hrošč pretirano razmnožil, k temu pa lahko prispevajo tudi vroča, suha poletja,« pravi Kalanova.

Na Gorenjskem je okrog 6.600 hektarjev njiv. Pridelovalci so letos spomladi posejali koruzo na 3.200 hektarjih, po spravilu ozimnega ječmena pa še na približno 300 hektarjih.