Nova linija za boljše čase

Test: Fiat Linea 1.3 M-JET Emotion

Italijanski Fiat se ima že dolgo vrsto let za globalno avtomobilsko podjetje, čeprav se je nekaj poskusov, da bi izdelali en avtomobil za kupce na vseh kontinentih, že izjalovilo. Limuzinska Linea naj bi to temeljito spremenila, vsaj na tistih trgih, kjer so bolj naklonjeni limuzinskim zadkom. Oblikovno se je avtomobil dokaj dobro posrečil in na zunanjosti zna pokazati tudi nekaj elegance, ki jo poudarjajo kromirane letvice, vsekakor pa si celotna podoba zasluži pohvalo, če že ne občudovanja s pojemanjem diha. Sprednji del je zelo podoben kot pri še svežem Grande Puntu in čeprav naj bi bila Linea pravzaprav njegova limuzinska izpeljanka, je od svojega sorodnika občutno daljša in je že blizu dimenzijam srednjega razreda. To se posledično odraža v razkošno odmerjeni vzdolžnici potniške kabine in prostornem prtljažniku, ki ga je treba odpreti s ključem. Zakaj na pokrovu ni odpiralne kljuke, vedo samo pri Fiatu, a ta malenkost vsekakor povzroča nekaj slabe volje. Sicer pa je ta nižje srednja limuzina bolj prepričljiva s svojo zunanjo eleganco kot z notranjostjo, ki vsaj z nekaterimi detajli deluje nekoliko ceneno. Voznikovega delovnega mesta niso enostavno prenesli iz Grande Punta, ampak nekoliko samosvoje oblikovali armaturno ploščo, merilnike, sredinsko konzolo in obloge vrat. Ob udobju, ki ga prispeva ugodno dolg razmik med prednjima sedežema in zadnjo klopjo, se zdi kabina nekoliko ozka, ampak to je razumljivo, saj gre za širino avtomobilov v nižjem razredu. Tudi barvne kombinacije niso vedno najbolj posrečene, ampak o tem bi se seveda dalo razpravljati, nikakor pa ne o kakovosti plastike, ki je pod pričakovanim nivojem. Enako velja za grafiko merilnikov, ki bi bila lahko manj napolnjena z različnimi črtami in bi bila bolje berljiva, v nos pa skače še nekaj drugih spodrsljajev. V dizelskem delu motornega izbora je le znani 1,3-litrski turbinsko podprti štirivaljnik z neposrednim vbrizgom goriva. Ta pogonski stroj z Lineino težo nima težkega dela, petstopenjski ročni menjalnik ima dobro preračunana razmerja, seveda pa je preveč pričakovati, da bi zmogel čudeže in postregel s športno dinamiko. Motorne zmogljivosti so pač v pričakovanem povprečju, poraba goriva prav tako ne pobegne pretirano navzgor, a tudi vzorne varčnosti ni. Še najbolj moteč je motorni trušč, ki z vrtljaji narašča do mere, ko ga je že težko poslušati. Podvozje je očitno bolj naklonjeno slabšim cestam, kakršne imajo v državah, kjer naj bi se Linea najbolje utrdila med tekmeci. Predvsem pri delni obtežitvi kolesa preveč grobo požirajo cestne grbine, nekoliko preveč pa je tudi nagibanja, medtem ko zdrse zadnjega dela dokaj uspešno blaži sorazmerno dolga medosna razdalja. Precej bolje je, če je avtomobil obremenjen tudi zadaj, saj se zdi, da se kolesa bolje »ujamejo« z asfaltom. Linea, ki je na cestah nekaj manj kot poldrugo leto, ima torej za seboj šele prvi del svojega avtomobilskega življenja in predvsem na trgih, ki niso zapriseženi limuzinam, ji ne bo lahko. Tam, kjer imajo radi podaljšane zadke, je in bo (tudi zaradi cene) drugače.

Tehnični podatki

Mere: d. 4,560, š. 1,730, v. 1,497 m, medosje 2,603 m

Prostornina prtljažnika: 500

Teža (prazno v./ dovoljena): 1260/- kg

Vrsta motorja: štirivaljni, turbodizelski

Gibna prostornina: 1248 ccm

Največja moč pri v/min: 66 kW/90 KM pri 4000

Največji navor pri v/min: 200 pri 1750

Najvišja hitrost: 170 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 13,8 s

Poraba goriva po EU norm.: 6,5/ 4,0/ 4,9 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 129 (Euro IV)

Maloprodajna cena: 16.300 EUR

Uvoznik: Avto Triglav, Ljubljana