Fižol proti pozabljivosti

Fižol se skoraj tako dobro kot v kuhinji obnese tudi v ljudskem zdravilstvu.

Čim pogosteje boste jedli fižol, manj boste pozabljivi, imeli boste bolj zdravo srce, znižali si boste raven holesterola v krvi … Fižolove luščine bodo koristile pri revmi, obolenjih ledvic ter branile pred nastankom sladkorne bolezni, stročji fižol pa naj bi varoval pred nosečniškimi pegami …

Fižol (Phaesolus vulgaris), ki so mu nekoč rekli meso ubogih, prihaja k nam iz Mehike. Sadili so ga že Indijanci in uživali zelenega ter posušenega. V 16. stoletju so ga iz novega sveta na staro celino zanesli pomorščaki. Slovenci smo ga začeli gojiti stoletje kasneje in danes o njem vemo skoraj vse, zato vam ne bom solila pameti, kako ga kuhati, kaliti … Posvetimo se zgolj zdravilnim odlikam fižola – njegovih zrn in luščin oziroma strokov.

Diuretične fižolove luščine

V domači lekarni najpogosteje uporabljamo fižolove luščine brez zrnja, ki smo jih dobro posušili ter jih dobro zaprte shranili na suhem mestu. Luščine so šibak diuretik, ki blago žene na vodo, imajo pa tudi to moč, da lahko znižajo krvni sladkor, se strinjajo farmacevti in fitoterapevti. Uporabljamo jih v mnogih čajnih mešanicah za ledvice in mehur ter so sestavina nekaterih naravnih zdravil za sladkorno bolezen. Čaj iz fižolovih luščin koristi pri revmatičnih obolenjih, protinu, išiasu in vseku ter deluje proti nastanku kamnov. Obnese se tudi za nego kože na obrazu, denimo proti aknam. Čaj pripravimo kot lahen prevretek: žlico luščin za nekaj minut povremo v približno poldrugem decilitru vode, pokrito pustimo stati četrt ure in precedimo. Skodelica sveže pripravljenega poparka se pije med obroki dvakrat do trikrat na dan.

Nekaj receptov iz zakladnice ljudskega zdravilstva

Ljudska medicina zoper revmo težko najde boljše zdravilo od fižolovih luščin. Priporoča prevretek iz fižolovih luščin, ki ga pijemo dva- do trikrat na dan ter kopel v vodi, v kateri smo skuhali fižolove luščine. Po kopanju moramo leči v posteljo in se dobro segreti, tako da se močno preznojimo. Proti sladkorni bolezni na drobno narežemo dvesto gramov fižolovih luščin in jih kuhamo v enem litru vode na šibkem ognju približno pol ure. Pustimo stati čez noč, nato precedimo in pijemo po en kozarec vsake pol ure. Za lažje mokrenje kuhamo petdeset gramov luščin petnajst minut v pol litra vode, pustimo prevretek stati tri ure, nato precedimo in pijemo trikrat na dan pred jedjo. Proti vnetju ledvic pa zmešamo pet žličk na drobno narezanih luščin in eno žličko na drobno narezanega peteršilja ter listov in cvetov rmana. Mešanico prelijemo s šeststo grami vrele vode, pustimo pokrito dve uri, nato precedimo in pijemo po dvesto gramov trikrat na dan pred glavnimi obroki ter po dvesto gramov po kosilu in večerji. Kura naj traja deset dni.

Fižol nasiti, a ne redi

Za fižolova zrna, kot tudi za stročnice na splošno, velja, da vsebujejo malo maščob, so bogat vir vitaminov ter najbolj zdrav in najcenejši vir beljakovin. Imajo moč, da znižajo holesterol, borijo se proti boleznim srca in ožilja, uravnavajo krvni sladkor, zmanjšujejo telesno težo, lajšajo zaprtje, visok krvni tlak in sladkorno bolezen tipa 2, zmanjševale pa naj bi celo tveganje za nastanek raka. Zaradi bogastva nukleinskih kislin, spada fižol med najuspešnejša naravna pomlajevalna sredstva za naše telesne celice. Če boste uživali fižol, boste hitreje postali siti kot pa debeli. Ker človeka hitro nasiti in vsebuje malo kalorij, se z njim ne boste zredili. Pa še skok v ljudsko zdravilstvo. Proti glavobolu in prehladu v vodi skuhamo fižol in česen, nato oboje stlačimo, dodamo malo olivnega olja in limoninega soka. S to kašo si mažemo senca. Proti pozabljivosti, hromosti, zaprtju in za okrepitev čim bolj pogosto jemo kuhan fižol s česnom in čebulo.

Stročji fižol proti pegam

Proti nosečniškim pegam pa je dobrodejen stročji fižol, ki ga na šibkem ognju brez vrenja kuhamo eno uro, ga nato pretlačimo, nanesemo na pege in pustimo na njih, dokler se ne osuši, nato si obraz umijemo z mlačno vodo.