Birokratske težave po neurju

Del obljubljene in težko pričakovane državne pomoči za odpravljanje posledic neurij se je na račun Občine Kamnik stekel šele v začetku prejšnjega tedna.

Kamnik – V občini Kamnik, kjer še vedno niso v celoti sanirali posledic lanskih septembrskih poplav, se spet ukvarjajo z odpravo posledic naravnih nesreč, tokrat dveh hudih neurij s točo, ki sta občino prizadeli sredi julija in 23. avgusta.

Kot je na novinarski konferenci opozoril župan s sodelavci, pa je strokovnim službam v zadnjem času veliko energije pobrala zahtevna birokracija, ki je postopke izplačila pomoči zelo zavlekla. »En mesec in deset dni je na izpolnjevanju obrazcev, ki jih je od nas zahtevala država, cele dneve delalo 15 občinskih delavcev in osem zunanjih sodelavcev,« je povedal Tone Smolnikar in dodal: »Člani štirih komisij so v prvih dneh po neurju popisali okoli 220 poškodovanih objektov, nato pa v skladu z veljavnimi predpisi vse podatke vnesli v poseben program Ajda, kar je bilo pogoj za obljubljeno državno pomoč v višini 240 tisoč evrov. A odobritev pomoči še ne pomeni, da država pomoč občinam tudi takoj nakaže.« Občina je pogodbo za izplačilo omenjenih sredstev v podpis dobila 14. avgusta, na Ministrstvo za okolje pa so jo poslali 26. avgusta, skupaj s sklepom za 39 oškodovancev. Kot je povedal Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je občina nakazilo na račun dobila v petek popoldne, v začetku tedna pa so pomoč že izplačali oškodovancem. Kolar je tudi opozoril, da bi moralo biti birokracije v primeru naravnih nesreč čim manj in da država še nima vzpostavljenega enotnega in vnaprej znanega sistema, ki bi bil ob takšnih primerih učinkovit.

Škoda, nastala v julijskem neurju, je bila sicer ocenjena na dobrih deset milijonov evrov. Neurje je prizadelo 16 krajevnih skupnosti, nabralo se je za 170 ton azbestnocementnih odpadkov, poškodovanih je bilo 2500 ha gozdov in okoli sto kilometrov gozdnih cest, za štiri milijone škode je bilo na stanovanjskih in gospodarskih objektih.

Ocenjevanje škode neurja, ki je 23. avgusta prizadelo predvsem Tunjice, še poteka, po prvih ocenah naj bi znašala okoli štiristo tisoč evrov.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 9. september 2008 / 07:00

Naš sodelavec Jože Košnjek se je upokojil

Bašelj - Pozorni bralci Gorenjskega glasa ste v petkovi izdaji morda opazili, da se je v kolofonu časopisa dolgoletni novinar in urednik, nazadnje pa namestnik odgovorne urednice...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Vrtičkarsko živahna jesen

Pridelke z vrta spravljamo le v lepem vremenu, saj morajo biti vrtnine suhe. Če želimo, da bo spomladi vrt oživel v barvah narcis, zvončkov, tulipanov ..., je zdaj čas za sajenje čebulnic.

Komenda / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Zgodbe komendskih dreves

V sredo so v Komendi odprli učno pot naravovarstveno zaščitenih starih dreves.

Šenčur / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Gasilski državni podprvaki iz Trboj

Kranj – Prejšnjo soboto je bilo v Gorici pri Slivnici 20. državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Na državno tekmovanje so se uvrstili tudi mladinci in pionirji iz PGD Trboje. V kategoriji mladi...

Kranj / sreda, 27. september 2017 / 18:45

Tlake v mestu bodo prenovili

Kranj – »Tlaki na Maistrovem trgu v Kranju so ponekod odstopljeni, nekatere plošče so odkrušene in predvsem pozimi predstavljajo nevarno podlago za pešce. Razlogi za to so različni, od podvrženosti...

Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:44

Po čem večno hrepenimo

»Najhujša bolezen na svetu ni gobavost ali tuberkuloza, temveč zavrženost, zapuščenost in pozabljenost. Največja revščina ni živeti s praznim želodcem, temveč to, da od nikogar nisi ljubljen in zaž...