Kmetijsko gozdarska zbornica zahteva denarno nadomestilo zaradi zmanjšanja gospodarnosti pridelave koruze na območju, kjer veljajo omejitve zaradi pojava koruznega hrošča.

Agencija naj prekliče odločbe

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije zahtevajo od agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, da prekliče odločbe o vračilu "subvencij" v primerih, ko kmetje niso krivi za napake.

Ljubljana – Člani upravnega odbora zbornice so se na torkovi seji seznanili s potekom izdajanja odločb, s katerimi agencija zahteva od kmetov vračilo denarja za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP) in za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Na agenciji so s primerjavo površin med leti 2004, 2005 in 2006 ugotovili nedovoljena odstopanja oz. zmanjšanje površin, zato so že izdali 7.500 odločb za vračilo več kot 4,5 milijona evrov denarja. Člani upravnega odbora zbornice ugotavljajo, da za večino napak niso krivi kmetje, ampak je problem v tem, ker so se predpisi in pogoji spreminjali tudi potem, ko so se kmetje že odločili za izvajanje določenega kmetijsko okoljskega ukrepa. Upravni odbor zato zahteva od agencije, da v primerih, ko je odstopanje posledica spreminjanja predpisov oz. pogojev, prekliče odločbe, v primerih, ko so kmetje sami naredili napako, pa naj jim znesek odšteje od prihodnjih plačil ali naj jim omogoči obročno plačilo.

Upravni odbor zbornice je obravnaval tudi vse večje težave, ki jih imajo kmetje zaradi izvajanja ukrepov za zadrževanje koruznega hrošča. Od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zahteva, da pripravi zakonsko podlago za izplačilo denarja zaradi zmanjšane gospodarnosti pridelave na napadenem in zadrževalnem območju. Ministrstvo naj tudi prekliče odredbo o prepovedi prometa in uporabe nekaterih fitofarmacevtskih sredstev in s tem znova dovoli uporabo koruznega semena, ki je kemično obdelano s sredstvi Poncho FS600 rdeč, Cruiser 350FS in Gaucho FS350, saj so analize pokazale, da ta sredstva niso bila vzrok za pomor čebel. Kmetijam, ki so letos zaradi neurij izgubile celotni pridelek koruze, pa naj ministrstvo v naslednjem letu kljub zahtevam po kolobarjenju dovoli ponovno sejanje koruze.

Javne službe, ki izvajajo strokovne naloge v živinoreji, imajo težave pri izpolnjevanju nalog, ker programi za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa še vedno niso sprejeti. Člani upravnega odbora zbornice ne poznajo razlogov za odlašanje pri sprejetju teh programov, zato zahtevajo od ministrstva, da jih takoj potrdi in s tem zagotovi nemoteno financiranje javnih služb.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / petek, 26. april 2024 / 16:22

Degradirana območja so priložnost

Da je oživitev degradiranih območij pravzaprav neke vrste recikliranje, je prepričan župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič. Podobno razmišlja tudi tržiški župan Peter Miklič, ki pravi, da je akti...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...