Zgodba, ki je resnica

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 28. avgust 2008 / 06:00

Letošnja bralska uspešnica, knjiga z naslovom Pride ženska k zdravniku ... je ena izmed tistih resničnih zgodb, ki jih bolj ali manj poznamo vsi, a o njih ne govorimo. Provokativen roman o bolezni, ljubezni in nezvestobi.

Knjiga z naslovom Pride ženska k zdravniku … nizozemskega avtorja Raymonda van de Klunderta, ki se podpisuje s psevdonimom Kluun, je od pomladi, ko je izšla v prevodu pri založbi Mladinska knjiga, med najbolj branimi knjigami letos, prodajna uspešnica, kar nekaj sreče pa je treba imeti tudi, da pridete na vrsto v domači knjižnici. Gre za literarizirano zgodbo, ki temelji na resničnih dogodkih, ki so avtorju in njegovi družini, potem ko je njegova žena izvedela, da je zbolela za rakom na dojki, povsem spremenili življenje. Kluun v prvi osebi pripoveduje zgodbo, ki bi jo lahko obdržal zase oziroma v krogu sorodnikov in prijateljev, pa vendar je svojo izkušnjo moral zliti na papir. Po ženini smrti je Kluun, prej sicer zaposlen v oglaševalski agenciji, namreč s triletno hčerko Evo odpotoval v Avstralijo in se lotil pisanja.

Stijn in Carmen sta zaljubljen par svobodnih nazorov sredi tridesetih let, zadnji dve leti pa jima življenje bogati tudi dveletna hčerkica. Življenje zajemata s polno žlico, dokler Carmen nenadoma ne zboli. Zdravniški izvidi niso obetavni in z vsakim dnem bolj se mlada zakonca zavedata, da je ženina smrt neizogibna in je le še vprašanje časa, kdaj … Stijn od vsega začetka ženi poskuša stati ob strani, na vso moč se trudi, da bi novo stanje v družini sprejel čimbolj takšno, kot je, a se vseeno zlomi pod težo bremena. Začne se zapletati v ljubezenske afere, dokler v navidez trajnejšem razmerju ne poskuša pozabiti na strašno resničnost … V tem smislu je roman zelo provokativen, saj avtor tragično življenjsko izkušnjo opisuje tako, kot se je ta dogajala, brez lažne sentimentalnosti in o svojem početju pri tem preveč ne moralizira. Knjiga govori o medčloveških odnosih, ki so v situacijah, ko gre za neozdravljivo bolezen v posameznikovi ožji okolici, na veliki preizkušnji. Kako se spopasti z nastalo situacijo? Najbrž ga ni med nami, ki ne bi imeli izkušnje neozdravljive bolezni, če ne v ožji, pa zagotovo v širši družini. Pa vendar to so stvari, o katerih ponavadi ne govorimo, jih zapiramo v ozek krog tistih, ki vedo več. Gre za teme, ki pri povprečnem Slovencu vzbujajo predvsem strahospoštovanje in se pogovori običajno ob njem tudi končajo. Kluun gre v svoji pripovedi do konca, brez dlake na jeziku, lahko bi dejal, tako kot se s smrtjo konča tudi ženina bolezen.

Roman je zelo komunikativen, saj ga je mogoče brati na dušek in je primeren za bralce različnih nazorskih opredelitev in stopenj izobrazbe. Čeprav bralec vseskozi ve, da se bo na koncu vendarle zgodilo neizogibno, ga avtor s svojo pripovedjo vedno znova preseneča in drži v napetosti vse do konca. Kako tehnično zveni ta stavek, če vemo, da gre za resnično zgodbo, kajne? Pride ženska k zdravniku … je knjiga, ki je večini bralcev prišla do živega, pa ne toliko zaradi tragične situacije same in avtorjevih ljubezenskih pobegov, prizadene predvsem avtorjeva iskrenost v pripovedovanju. Naj na eni strani posamezne situacije opisuje v humornih tonih ali pa na drugi brez patetike piše o tem, kako človek izgubi svoje dostojanstvo. Vedno je iskren, predvsem pa naraven. Ne, ne gre za igro, vse je res. So Nizozemci res tako drugačni kot mi, Slovenci, ali razmišljamo enako, samo da si tega ne upamo priznati?