Zvesti kmečkim koreninam

Besedilo: Stojan Saje
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 28. avgust 2008 / 06:00

Enajsti Vaški semenj v Seničnem je predstavil čebelarstvo in žganjekuho. Na stojnicah tudi izdelki domače obrti.

Senično – Sveti Jernej, zavetnik vasi Senično, je poskrbel za sončno nedeljo. Tako so lahko prizadevni organizatorji pripravili enajsti Vaški semenj, ki ga že dobro poznajo tudi prebivalci iz širše okolice. Zato se je zbrala po dopoldanski maši v središču vasi pod cerkvijo množica ljudi.

»Vsako leto predstavljamo katero od kmečkih opravil in orodja za te namene. Letos smo povabili čebelarje in domačina, ki se ukvarja z žganjekuho. Na stojnicah so tudi razni izdelki domače obrti in rokodelcev. Poskrbeli smo tudi za hrano in pijačo ter zabavo,« je povedala predsednica Turističnega društva Tržič Marjana Zupan, ki je kot domačinka tudi pobudnica sejma v Seničnem. Ob njej sta obiskovalce pozdravila predsednik Krajevne skupnosti Senično Dragomir Ficko in tržiški župan Borut Sajovic. Slednji je izrazil zadovoljstvo, da so v tem kraju zvesti kmečkim koreninam. Južna stran Kriške gore je zaradi sončne lege primerna za čebelarstvo, žal pa je malo čebelarjev. Od leta 1984 ima Čebelarsko kmetijski institut Slovenije vzrejno postajo v Seničnem. Tam je sedaj sedemdeset čebeljih družin in šestnajst na Brdu. Njihovi lastniki so v pomoč institutu pri vzreji sto do 150 matic na leto, je dejal Marjan Kokalj iz Naklega. Čebele so zaslužne, da je tudi kaj sadja na drevju. V vasi kuhajo žganje iz jabolk in hrušk, je pojasnil 81-letni Peter Gregorc, Jurčnekov ata iz Seničnega. On že dve desetletji skrbi za 120-litrski vaški kotel, v katerem kuha žganje za šest lastnikov. Žganja je skuhal veliko in nekaj tudi popil, zato je še danes čil in zdrav.

Marsikaj za dobro počutje so imeli na stojnicah. Poleg čebeljih izdelkov so ponujali zdravilna mazila, pecivo z medom in zeliščna žganja. Razstavili so dekorativne izdelke, ročne pletenine iz ovčje volne in unikatne lesene izdelke. Nekateri obiskovalci so kaj od tega odnesli domov. Drugi so se le družili ob pogovoru in zvokih harmonike. Za slednje je skrbel Lojze Ličar s Posavca.