Vloge zavračajo tudi zaradi vejic

Bomo v Sloveniji počrpali zagotovljeni denar iz evropskega proračuna? V podjetjih so zaskrbljeni, saj jih razpisi ministrstev zaradi slabih pogojev in pravno-formalne latovščine prej odvrnejo kot navdušijo za sodelovanje.

»Ambicija Slovenije je, da bi bil denar iz Evropske unije maksimalno dostopen, vendar se pri tem podjetja srečujejo s številnimi težavami. Kaj narediti, da bi bili bolj uspešni,« je ob začetku okrogle mize o (Ne)črpanju sredstev iz EU proračuna v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije vprašal njen generalni direktor Samo Hribar Milič. Razmišljanja predstavnikov gospodarstva so zgovorna sama zase.

»Subvencije so za podjetja zelo dobrodošle, saj lahko projekte v opremo in delo izpeljemo bolje, predvsem pa bistveno hitreje,« meni Miloš Šturm iz Hidrie, vendar: »Neprijetno pa je, da ne moremo planirati dela, ker ni razpisov oziroma kasneje dolgo ni rezultatov. Bojimo se zapletov pri administraciji, namesto da bi nas zanimala zgolj vsebina.« Navede tudi konkreten primer: delo njihovih mladih raziskovalcev se sofinancira prek razpisa EU. V naslednjih dveh, treh letih morajo doktorirati, za zadovoljitev birokracije pa morajo znanstveniki vsake tri mesece pisati poročilo. V Hidrii se sprašujejo, kdo prebira dvocentimetrska poročila in kateri uradnik jih je sposoben razumeti.

V Iskratelu ocenjujejo, da je glavna dodana vrednost njihovega dosedanjega sodelovanja na evropskih razpisih sodelovanje z drugimi podjetji in institucijami znanja. »V letu 2004 je bil glavni poudarek razpisa birokratski opis projekta, danes pa zahtevajo kazalce, kako bomo s tem denarjem ravnali in kaj bomo naredili,« pravi Roman Kužnar iz kranjskega informacijsko tehnološkega velikana. Tudi on opaža priložnosti za izboljšave: »Vsaj polovico denarja bi morali nameniti za znanje in ne le za nepremičnine.« Iskratel je pred kratkim odstopil od sodelovanja na razpisu za sofinanciranje gradnje tehnoloških parkov v sklopu gospodarskih središč (na Gorenjskem Gre.Gor) prav iz razloga, ker ne želijo vlagati v nepremičnine, ampak v razvoj.

»Velik problem je administriranje,« pravi Tomaž Savšek iz TPV Novo mesto: »Namesto da bi nas uradniki zgolj usmerjali, vse skupaj še zapletajo s pravno-formalnimi pogoji, vsebini pa se ne daje poudarka.« V njihovem podjetju so razmišljali, da bi projekt pripravili zgolj pravniki, ki znajo pripraviti pravilno formo. »Rezultat takšnega načina je znan: na razpis gospodarskega ministrstva je bilo prijav manj, kot imamo prstov na eni roki! Ocenjuje se izključno formalni vidik, če manjka vejica ali priloga priloge, je vsega konec, pa čeprav za to porabimo nekaj sto dni. Na koncu niti ne izvemo, ali je projekt dober.«

»Postopki so preveč komplicirani,« meni Boris Kuselj iz Poslovne skupine Sava, kjer imajo sicer pozitivne izkušnje z dosedanjimi razpisi. Povedal je, da jih uprava redno sprašuje, zakaj je treba vložiti toliko dela v pripravo projekta, torej administriranje. »Predlagamo odprte razpise, kjer bi imeli več časa za vsebino in se ne bi zadnji mesec ukvarjali zgolj s papirji.« Če so v Iskratelu zavrnili možnost kandidiranja na prej omenjenem razpisu, so se v Savi tako odločili že pred letom, ko razvojniki upravi niso znali razložiti, kaj bo podjetje poleg infrastrukture pridobilo. »Želimo se vključiti, saj je vlaganje v znanje, ustvarjanje novih strokovnjakov, sodelovanje z institucijami znanja povod za razvoj - pa vendar, brez vsebine ne gre,« pojasnjuje Kuselj.

Bojazen, da dejanski izkupiček ne bo pravi

Tako pravi glas gospodarstva, v podpornih inštitucijah pa razmišljajo, da bi morala biti podpora namenjena raziskavam in razvojem, znanju, inovativnosti, torej vsem, kar lahko prispeva k dvigu slovenskega gospodarstva. Letos je razpisanih sredstev, namenjenih gospodarstvu, bistveno več kot lani, lani 74 milijonov, letos 332 milijonov evrov. »Razpisane vsebine pa so manj optimistične, saj gre velik del denarja za gradnjo tehnične infrastrukture, manjši pa v podporo znanju,« pojasnjuje Mateja Čepin iz GZS-jevega Centra za konkurenčnost in dodaja: »Gre za velik korak stran od ciljev v strateških dokumentih, še huje, odmik od dejanskih potreb gospodarstva. Podjetja potrebujejo podporo pri vlaganjih v znanje, saj je povpraševanja po nepovratnih sredstvih v ta namen bistveno več od razpisanih.«

Profesor ljubljanske ekonomske fakultete dr. Mojmir Mrak v precep postavlja zagotovljeni denar iz Evropske unije, predvidena plačila iz evropskega proračuna in njegovo dejansko črpanje. Najprej pogled v prejšnjo finančno perspektivo, ki se ji je Slovenija priključila z vstopom v Evropsko unijo. »Za denar v obdobju 2004 do 2006, ko se je končala prejšnja finančna perspektiva, smo bili v zelo slabem položaju, saj smo se pogajali v skupini desetih novih članic, med katerimi smo bili najbolj razviti. Tudi zato smo bili na leto upravičeni le do 150 milijonov evrov na področju kohezije in jih tudi dobro počrpali, čeprav bodo rezultati znani šele prihodnje leto. Denarja je bilo relativno malo, kako bo v finančni perspektivi 2007-2013, ko je na voljo 3,7 milijarde evrov iz evropskega proračuna oziroma okoli 550 milijonov na leto, pa je drugo vprašanje.

Profesor največ problemov vidi pri vzpostaviti mehanizma za dobro črpanje. Leta 2007, v prvem letu perspektive, je bilo logično, da se denar še ni črpal, po letu in pol pa so zadeve, po njegovem, že problematične. »Hudo je, ker vlada planira v proračunu določena sredstva za črpanje iz evropskega proračuna, dejansko pa temu ne sledi. Vedeti moramo, da so naša vplačila v proračun EU fiksna, prilivi iz njega pa so fleksibilni oziroma pogojevani. Dobiš jih, če narediš domačo nalogo. Letos je predviden velik priliv iz Evrope, dejanske številke pa kažejo na minus,« meni Mrak in se vpraša, zakaj je črpanje veliko manjše od planiranega, saj ga je planirala vlada. Je bila preveč ambiciozna?

Slabše črpanje iz evropskega proračuna po njegovem mnenju predstavlja tudi tveganje za javne finance v prihodnjih letih. »Slabše črpanje na kratek rok lahko celo izboljša javnofinančni položaj v Sloveniji v letih 2007 in 2008, saj so bili izdatki nižji, posledično pa tudi prihodki. Če bi počrpali planirani znesek, bi bil saldo javnih financ celo še bolj negativen,« trdi Mrak. Tako se je slabše črpanje na kratki rok pokazalo kot boljše, na srednji rok pa bo to velik problem, saj bo Slovenija v želji črpanja predvidenega denarja potrebovala dodaten denar. To pa v situaciji, ko gospodarstvu ne sijejo svetle zvezde, ne bo lahko, je zaključil dr. Mojmir Mrak.

Minister ni zadovoljen z administracijo

Okrogle mize se je udeležil minister brez listnice Ivan Žagar, ki vodi Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in bedi nad evropskim denarjem. Priznal je, da je veliko možnosti za izboljšave, saj je administracije še vedno preveč: »Ni pa bojazni, da denarja do leta 2015 ne bi počrpali, saj smo v prvih dveh letih razpisali za milijardo kohezijskih evrov težke razpise. Trenutno vse teče normalno in sem optimist.« Na račun boja administracije in vsebine je povedal, da je slednja izrednega pomena, saj smo v Sloveniji na ta račun tudi izpogajali evropski denar, vendar brez administracije ne gre. »Da bi zaradi vejice padel projekt, še nisem slišal in se to tudi ne bi smelo dogajati. Pomembno je, da storimo velik sistemski korak naprej, ko bi implementacijo evropskega denarja vodili z enega mesta, na primer, s finančnega ministrstva,« je še povedal minister. Vprašanje, ki ga je postavil sodelavec Borisa Kuselja iz Save, pa je ostalo neodgovorjeno: »Razvojne spodbude naj bi bile namenjene hitrejšemu razvoju. Zakaj se moramo raziskovalci ukvarjati z administracijo, zaradi katere mi pade še volja, na koncu pa me še v upravi sprašujejo, zakaj sem porabil toliko dela brez prave vsebine.«