Med sosedi 104

Koroški Slovenec dr. Igor Roblek iz Sel na Koroškem, star 31 let, po poklicu geograf, je kot predstavnik Avstrije že peto leto član stalnega sekretariata Alpske konvencije, ki si na čezmejni ravni ob upoštevanju okoljske, gospodarske in družbene razsežnosti prizadeva za varovanje, ohranjanje in trajnostni razvoj Alp kot pomembne gorske regije, na območju katere živi skoraj 14 milijonov ljudi in jo letno obišče okrog 120 milijonov ljudi. Stalni sekretariat s sedmimi zaposlenimi ima sedež v Innsbrucku v Avstriji, na tako imenovanem oddaljenem sedežu v Bolzanu v Italiji pa delajo trije ljudje. Dr. Igor Roblek je bil pred odhodom v Innsbruck eden prvih Slovencev iz zamejstva, ki so nabirali delovne izkušnje v Sloveniji. Skoraj dve leti je bil zaposlen na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

»V sekretariatu sem pristojen za organizacijska vprašanja, za projekte in za partnerstva ter za izdajanje publikacij, pripravljam pa tudi seje organov Alpske konvencije: alpske konference, ki jo sestavljajo ministrice in ministri za okolje iz držav pogodbenic, stalnega odbora, odbora za preverjanje in delovnih skupin. Naš sekretariat je mednarodna ekipa, v katerem so tako kot v celotni Alpski konvenciji štirje uradni jeziki: nemščina, francoščina, italijanščina in slovenščina. V sekretariatu sicer zastopam Avstrijo, vendar imam kot pripadnik narodnostne manjšine do nekaterih problemov in do države, iz katere prihajam, drugačen, tudi bolj občuten odnos. Prepričan sem, da mi je pripadnost slovenski manjšini v Avstriji in z njo povezana dvojezičnost poleg strokovnega znanja pomagala pri sprejemu na delo v stalnem sekretariatu. Moje delovanje v Alpski konvenciji je tudi afirmacija Slovencev na Koroškem,« je povedal dr. Igor Roblek.

Alpska konvencija je mednarodni sporazum, ki ga je podpisalo osem držav z območja Alp: Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Švica in Slovenija. Njim se je pridružila tudi Evropska unija. Slovenija je konvencijo ratificirala leta 2004 in se s trem obvezala, da jo bo spoštovala v svojem pravnem redu. V območje konvencije je vključena dobra tretjina Slovenije: Goriška Brda, Posočje, Gorenjska, del Štajerske, Koroška in Pohorje. Za osem od dvanajstih področij, na katerih deluje Alpska konvencija, so bili že sprejeti posebni protokoli. Sprejeti so bili za urejanje prostora in trajnostni razvoj, za hribovsko kmetijstvo, za varstvo narave in urejanje krajine, za gorski gozd, za promet, za turizem, za varstvo tal in za energijo.

»Javnost premalo ve, da financira Evropska unija številne projekte z naštetih področij prav na pobudo Alpske konvencije. Mi želimo ob nacionalni ravni vključiti v njeno uresničevanje tudi regionalno in lokalno raven. Ustanovili smo omrežje občin z imenom Povezanost v Alpah, v katerem je že nad 280 občin iz vseh držav pogodbenic, ki so se zavezale, da bodo pri svojem delovanju upoštevale program Alpske konvencije. Nam gre za to, da dobi alpsko območje čim večji delež denarja, ki ga namenja Evropska unija za podeželje, in da je ta denar čim bolj koristno uporabljen za trajnostni razvoj ter boljše življenje ljudi. S številnimi projekti, v Sloveniji na primer v Logarski dolini, dokazujemo, da je tudi varovano območje tržno zanimivo in da zagotavlja prebivalcem dostojno preživetje in razvoj.«