Kandidat je bojevnik za stranko in zase

Na septembrskih volitvah bo imelo pravico glasovati 1.692.000 volivk in volivcev v Sloveniji in okrog 48 tisoč slovenskih državljanov na tujem. Marko Golobič, tajnik državne volilne komisije.

Predsednik republike Danilo Türk je 16. junija podpisal odlok o razpisu rednih volitev v državni zbor, v katerem je tudi določeno, da so se morala 30. junija začeti volilna opravila. Kako je sedaj z njimi?

»V prvi polovici avgusta so politične stranke predvsem določale liste kandidatov, državni organi pa so na sedežih upravnih enot razgrnili volilne imenike, da lahko vsak volivec preveri, ali je vpisan v volilni imenik ali ni. Po občinah potekajo opravila, ki so zapisana v zakonu o volilni in referendumski kampanji, ki med drugim določa, da mora lokalna skupnost najkasneje 60 dni pred glasovanjem javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest. Volilna gradiva pa tudi že prejemajo tudi naši izseljenci na celinah zunaj Evrope.«

Kdaj je zadnji rok za vložitev kandidatur?

»Zadnji rok za vložitev kandidatur je 27. avgust opolnoči na sedežih volilnih enot. Ta datum je najpomembnejši za vse, ki nameravajo kandidirati. Karkoli bo vloženo kasneje, bo avtomatično zavrnjeno. Potem se bo začel običajni postopek od preizkusa zakonitosti vloženih kandidatnih list in žrebanja vrstnega reda na glasovnicah do javne objave kandidatnih list, kar bomo storili 6. septembra. Za volivke in volivce je pomemben tudi 22. avgust (današnji dan – op. p.), ko je treba okrajnim volilnim komisijam sporočiti zahtevo po glasovanju na drugih voliščih, bodisi v tujini, če bodo takrat tam, ali v drugih krajih Slovenije, če bodo morda tam na dopustu ali na obisku.«

Kdo lahko kandidira?

»Ustava določa, da ima pravico voliti in biti izvoljen za poslanca državnega zbora državljanka ali državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Po noveli zakona o volitvah v državni zbor nima volilne pravice samo tisti posameznik, ki mu je bila poslovna sposobnost popolnoma odvzeta zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti ali mu je bila podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Kandidate lahko predlagajo politične stranke in volivci z listami kandidatov, ki morajo biti potrjene po postopkih, ki jih je za to določila stranka. Za vsako kandidaturo je predpisana določena podpora, ki naj bi zagotavljala minimalno možnost vstopa v parlament. Politična stranka lahko vloži listo kandidatov v vseh osmih volilnih enotah, če jo podpišejo najmanj trije poslanci iz sedanje sestave državnega zbora, v posamezni volilni enoti pa pod pogojem, če jo podprejo člani stranke, ki imajo stalno prebivališče in volilno pravico v enoti in podpiše najmanj 50 volivk in volivcev iz enote ali če jo podpiše najmanj sto volivk in volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti.«

Ali lahko kandidira tudi posameznik?

»Lahko. Posameznik, civilno družbeno gibanje ali katerakoli druga organizacija civilne družbe, vendar so pogoji ostrejši, saj morajo za kandidiranje v eni volilni enoti zbrati tisoč podpisov podpore, za kandidiranje v vseh osmih enotah pa še dodatnih sedem tisoč podpisov v teh enotah. To je kar zahtevna naloga. Kandidat bi moral biti zelo znan in bi moral za dosego štiriodstotnega praga za vstop v državni zbor, ki ga določa ustava, zbrati v svoji volilni enoti okrog 32 odstotkov veljavnih glasov. Seveda so lahko izjeme, ki potrjujejo pravilo.«

Za letošnje volitve veljajo strožja pravila glede enakopravne zastopanosti obeh spolov oziroma žensk.

»Letos velja pri zagotavljanju enakopravne zastopanosti spolov 25-odstotna klavzula, ki pomeni, da mora biti med štirimi kandidati na listi ena ženska, med osmimi pa dve. Ali obratno.«

Sme posameznik kandidirati le v eni volilni enoti ali lahko tudi v dveh?

»Zakon o volitvah v državni zbor pravi, da vsakdo lahko kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov, lahko pa v dveh okrajih ene volilne enote, na primer v volilnem okraju na Jesenicah in v enem od dveh volilnih okrajev v Škofji Loki. V vsakem okraju bo lahko na listi največ enajst kandidatov, kolikor se izvoli poslancev v vsaki volilni enoti, ali najmanj šest, če bi jih na primer pet kandidiralo v dveh okrajih.«

Pred letošnjimi volitvami je bilo veliko razprave o izboljšanju razmer za volitve invalidov oziroma ljudi s posebnimi potrebami, še posebej o dostopnosti volišč in uvajanju elektronskih glasovalnih naprav.

»Te razprave so vzbudile v javnosti in medijih veliko pozornosti, čeprav je zakon že leta 2006 predpisal ureditev volišč za ljudi s posebnimi potrebami. Oseba, ki potrebuje pomoč pri glasovanju, lahko pripelje s seboj nekoga, ki ji bo na volišču ali pred njim, če zanjo ni dostopno, pomagal pri izpolnjevanju glasovnice. Čeprav invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami ne želimo izločati z rednih volišč, bo v vsakem volilnem okraju skladno z zakonom zanje pripravljeno posebno lahko dostopno volišče, opremljeno z večjim naborom črk, povečevalnim steklom in drugimi pomagali. Za volišča, na katerih bo želelo glasovati največ invalidov, bomo zagotovili tudi elektronsko glasovalno napravo. Na lanskih predsedniških volitvah se je za glasovanje na takih voliščih prijavilo 48 oseb.«

Bo smel volivec, ki zaradi bolezni ne bo mogel na volišče, glasovati doma?

»Da. Glasovanje na domu bo mogoče, vendar je treba željo sporočiti okrajni volilni komisiji. V prvi volilni enoti, ki obsega Gorenjsko s Kamnikom, Idrijo in Cerknim, so sedeži okrajnih volilnih komisij na Jesenicah, v Radovljici, v Kranju, v Tržiču, v Škofji Loki, v Kamniku in v Idriji. Na letošnjih volitvah bo še ena novost. Če bo na primer volivec iz Kranja 21. septembra v Ljubljani ali v katerem drugem slovenskem kraju in bo želel tam tudi glasovati, mora to do 18. septembra sporočiti okrajni volilni komisiji v Kranju. Takih primerov je bilo na zadnjih predsedniških volitvah kar tri tisoč, od tega 1400 v Ljubljani.«

Tekma za stranko in zase

Kako bomo volili? Koliko kandidatov bo na glasovnicah. Ali veljajo tudi za volitve v državni zbor, tako kot za lokalne in evropske, »preferenčni glasovi«?

»Tako imenovani preferenčni glas, ki smo ga na lokalnih in evropskih volitvah lahko dali kandidatu, za katerega smo posebej želeli, da bi bil izvoljen, na volitvah v državni zbor ne velja. Na teh volitvah izbiramo med listami kandidatov. Glas volivca se upošteva dvakrat. Prvič pri uspešnosti list v volilni enoti, od katere je odvisno število mandatov, drugič pa pri ugotavljanju, kateri od kandidatov z liste so bili najuspešnejši v posameznih okrajih v volilni enoti in bodo zasedli poslanske sedeže, ki jih bo dobila lista. Če povem preprosto: najprej bomo izračunali, koliko sedežev je lista kot moštvo dobila v volilni enoti, nato pa ugotavljali uspešnost njenih kandidatov v posameznih volilnih okrajih. Uspešnejši bo kandidat, večji odstotek glasov bo dobila lista in večje bodo možnosti kandidatov za izvolitev. Na listi kandidatov bo lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli v volilni enoti. Ker se jih voli 11, bo na posamezni listi lahko največ 11 kandidatov, ki jih bo stranka po svoji oceni možne uspešnosti razdelila po okrajih. Z vsake liste bo tako na glasovnici v posameznem volilnem okraju po en kandidat. Če bo na primer v volilni enoti kandidiralo deset list, bo v vsakem volilnem okraju na glasovnici po en kandidat z vsake liste.«

V Sloveniji volimo poslance državnega zbora po proporcionalnem oziroma sorazmernem sistemu, ki smo ga leta 2000 zapisali tudi v ustavo. Ugotavljanje volilnih izidov je zelo zapleteno. Kako poteka?

»Sistem bom poskušal pojasniti čim bolj razumljivo. V vsaki od osmih volilnih enot bo izvoljenih po 11 poslancev, skupaj torej 88, dva pa bodo izvolili pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Po zaprtju volišč bomo 21. septembra najprej ugotavljali, katera lista je dobila na državni ravni štiri odstotke glasov in s tem dosegla prag za vstop v državni zbor. Po ugotovitvi tega podatka bomo sporočili v volilne enote, katere liste so ostale v igri za delitev mandatov in katere so odpadle. Nato bodo po volilnih enotah po Droopovem količniku, ki ga v Sloveniji ob d'Hondtovem sistemu uporabljamo za izračun izidov volitev v državni zbor, ugotavljali uspešnost posameznih list. Če bo na primer za listo glasovalo 8,5 odstotka volivcev v volilni enoti, ki so veljavno glasovali, bo dobila ta en mandat v državnem zboru. Tako imenovani ostanki glasov, ki niso dosegli količnika za direktni mandat, se bodo upoštevali pri delitvi na državni ravni in bodo razdeljeni listam glede na uspešnost v volilnih enotah. Ko bodo sedeži oziroma mandati v volilni enoti razdeljeni, bomo ugotavljali, kdo jih bo zasedel. Tu bo odločala uspešnost kandidatov v okrajih. Če je na primer dobila lista A v volilni enoti pet mandatov, bodo ti podeljeni kandidatom, ki so dobili v volilnih okrajih, v katerih so kandidirali, najvišji odstotek veljavnih glasov. Odloča torej odstotek veljavnih glasov in ne število. Volilni okraji nimajo enakega število volivk in volivcev in bi tisoč glasov v večjem okraju pomenilo manjši odstotek kot pa v manjšem. Uspešnost kandidatov v okrajih je merilo, komu bodo podeljeni poslanski mandati.«

Kako bodo volili slovenski državljani na tujem? Glede tega se je vnel oster politični prepir.

»Razvrščeni so v dve kategoriji. Skupno jih je okrog 48 tisoč. Izseljencem zunaj Evrope smo že poslali 12.200 obvestil o volitvah in njihovi pravici, da kandidirajo na volitvah, ter uradno prazno glasovnico, našim državljanom v Evropi pa bomo po 6. septembru poslali že pravo glasovnico. Okrog sedemsto naših državljanov, ki so zaposleni na naših diplomatskih in konzularnih predstavništvih po Evropi, študentov, delavcev in turistov, pa je že zaprosilo za možnost glasovanja po pošti ali na naših diplomatskih in konzularnih predstavništvih.«

Kdaj bodo znani rezultati volitev?

»Neuradni rezultati bodo znani kmalu, uradni pa 29. septembra, ko bomo na državni volilni komisiji dobili in prešteli glasove iz tujine. Nanje moramo čakati osem dni.«

Država bo najuspešnejšim na volitvam povrnila del stroškov volilne kampanje. Koliko smejo znašati?

»Zakon o volilni in referendumski kampanji določa, da lahko liste porabijo 40 centov na volivca. Če bo lista kandidirala samo v eni volilni enoti, bodo njena sredstva za kampanjo omejena s številom volivk in volivcev v enoti, če pa bo sodelovala na volitvah v vseh osmih enotah, je po podatkih ministrstva za notranje zadeve poraba omejena na 1.692.000 volivk in volivcev oziroma na dobrih 676 tisoč evrov. Listam, ki se bodo uvrstile v državni zbor, bo država povrnila 33 centov za dobljeni glas. Po 17 centov za dobljeni glas pa bodo dobili tisti organizatorji volilne kampanje, katerih lista kandidatov je dobila najmanj 6 odstotkov od skupnega števila oddanih glasov v volilni enoti ali 2 odstotka od skupnega števila oddanih glasov v vsej državi. Pri vseh upravičencih do delnega povračila stroškov volilne kampanje mora računsko sodišče opraviti revizijo. Vsi organizatorji volilne kampanje so morali do 8. avgusta odpreti transakcijske račune, do 27. avgusta, ko je zadnji rok vložitev kandidatur, pa nam morajo posredovati potrdila o odprtju računov in druge podatke.«