Primanjkljaj vzbuja resne skrbi

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Podatki o julijski inflaciji še ne potrjujejo umirjanja rasti cen, umirja se gospodarska rast in strmo raste primanjkljaj v plačilni bilanci države.

Ljubljana – Drugo polovico julija so na področju ekonomije zagotovo zaznamovale objave aktualnih podatkov in analiz tekočih gospodarskih gibanj, svoje poglede so prispevali tudi ministri, ki so v preteklem tednu, ob iztekanju mandata sedanje vlade, predstavili svoj pogled na opravljeno štiriletno delo. V četrtek je natanko eno leto, odkar smo na tej strani objavili poročilo s tiskovne konference Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (UMAR) pod naslovom »Ne gremo po poteh Portugalske«, ko so vladni ekonomisti visoko inflacijo pripisovali predvsem pospešenemu približevanju Slovenije najbolj razvitim državam in ne makroekonomskim neravnovesjem, ki bi nas morala skrbeti.

Portugalski ali irski scenarij

Pravega odgovora na vprašanje, ali gremo po poti nadvse uspešne Irske, ki je znala izredno dobro izkoristiti vključitev v Evropsko unijo in se v nekaj letih prebiti iz precej zaostale med najrazvitejše države, ali pa Portugalske, ki je po prevzemu evra zaradi neučinkovitih investicij zašla v stanje visoke stagflacije (inflacije in stagnacije) s hudimi socialnimi posledicami, pravzaprav še ni. Lanska rekordna gospodarska rast je bila seveda ohrabrujoča, pa čeprav je kar precejšnji del slonel na investicijah v infrastrukturo in zadolževanju v tujini.

Usoden primanjkljaj

Prvi so se z opozorilom na zaskrbljujoče stanje pretekli mesec oglasili ekonomski strokovnjaki Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF), ki so v julijski številki rednega biltena Gospodarska gibanja v prispevku »Primanjkljaj, kot ga še ni bilo« zapisali: »Gospodarska rast in inflacija se bosta umirili; leto 2008 bo (če začasni podatki držijo) mnogo bolj zaznamoval primanjkljaj na tekočem računu, ki ga je povzročila rekordna rast investicij, in ki bo usodno vplival na gospodarstvo in življenjsko raven v prihodnjih letih.« Ob tem opozarjajo, da domače povpraševanje poganjajo predvsem investicije (predvsem v gradbeništvu), izvoz stagnira, rast uvoza pa povečuje trgovinski primanjkljaj. V petih mesecih znaša že milijardo evrov, čeprav se je razlika med prej hitrejšo rastjo uvoznih kot izvoznih cen zmanjšala.

Zaskrbljeni v Banki Slovenije

Svojo zaskrbljenost so pretekli teden izrazili tudi v Banki Slovenije, kjer ugotavljajo, da je imela Slovenija v prvih štirih mesecih letos za 728 milijonov evrov primanjkljaja, kar je za približno dvakrat več kot v enakem obdobju lani in je presegel 7,1 odstotka BDP, kar je največ v samostojni Sloveniji. Ocenili so, da so k temu povečanju primanjkljaja največ prispevala plačila obresti za posojila, najeta v tujini, za slabo polovico se je podvojil primanjkljaj pri transferjih, med katerimi je najpomembnejši tisti med slovenskim proračunom in proračunom EU.

Krivi slabši pogoji menjave

Nekoliko drugačni pogled na vzroke za visok primanjkljaj imajo v vladnem UMAR-ju, kjer menijo, da je k primanjkljaju največ prispeval trgovinski primanjkljaj. V petih mesecih je bil namreč izvoz na medletni ravni nominalno višji za 7,4 odstotka, uvoz pa za 11,1 odstotka. Ocenjujejo, da so kar tri četrtine poslabšanja trgovinske bilance posledica višje neto vrednosti uvoza nafte in derivatov, na splošno pa to pomeni precej hitrejšo rast cen uvoženega blaga od cen izvoženega. Rast primanjkljaja k sreči blaži (edini) pozitivni saldo pri storitvah.

Inflacijo omilile razprodaje

Kljub ugodnemu podatku o ničelni povprečni rasti cen življenjskih potrebščin v juliju pa se medletna inflacija v Sloveniji ohranja na relativno visoki ravni (6,9odstotka). V UMAR-ju ocenjujejo, da so julijsko gibanje cen zaznamovale predvsem cene, ki imajo močan sezonski značaj, in sicer nižje cene obleke in obutve ter višje cene počitnic in hrane. Poleg tega se je v primerjavi s predhodnimi meseci občutno zmanjšal prispevek cen tekočih goriv k inflaciji. Na medletni ravni pa je, podobno kot v drugih članicah evrskega območja, ohranjanje visoke inflacije še naprej v veliki meri posledica višjih cen naftnih derivatov, ki so k inflaciji Sloveniji v zadnjem letu prispevale slabi 2 o. t., in višjih cen hrane, ki so prispevale nekaj več kot 2 o. t. Poleg tega pa je k dvigu inflacije prispevala tudi visoka gospodarska rast, ki ostaja več kot dvakrat višja od povprečja evrskega območja.

Nižja konkurenčnost

Skoraj pregovorno je postalo dejstvo, da imajo tudi najuglednejši slovenski ekonomski strokovnjaki o gospodarskih gibanjih običajno zelo različne poglede in razlage. Če sta v tem predvolilnem času oba pristojna ministra – minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in finančni minister Andrej Bajuk, nadvse zadovoljna s svojim delom in posledično ekonomskimi gibanji v državi, pri tem je visoka inflacija le moteč, oziroma edini slab statistični podatek, pa so najvidnejši ekonomisti Pravne in Ekonomske fakultete bolj zaskrbljeni. Podatki o tem, da se je delež javne porabe v ustvarjenem bruto domačem proizvodu zmanjšal, da bo državni proračun ustvaril rekorden presežek, so ugodni, vendar dvakrat višja inflacija in rast surovin zmanjšujejo slovensko konkurenčnost, to pa vodi v nadaljnje povečevanje primanjkljaja, ta pa utegne zavreti, ali še huje, obrniti v negativno smer gospodarsko rast.