Branko Celar (Foto: arhiv GG)

Z malim rokometom množičnost (3)

V letu 1949 je bila ustanovljena Rokometna zveza Slovenije, vanjo pa se je vključilo šest moških ekip: Kladivar Celje; Polet Maribor; Udarnik Ljubljana; Ptuj; Lendava in Murska Sobota.

Mali rokomet, kakršnega igramo danes, se je hitreje začel uveljavljati po letu 1952, saj so že leta 1953 izvedli prvo republiško prvenstvo Slovenije po turnirskem sistemu, od leta 1967 naprej pa potekajo tudi vsakoletna pokalna tekmovanja. Jugoslovanski mali rokomet je prvič sodeloval na svetovnem prvenstvu z moško reprezentanco leta 1958 in nato moral trdo delati naslednjih dvanajst let. Rezultati dela so se pokazali šele leta 1970, ko je jugoslovanski moški reprezentanci prvič uspelo osvojiti bronasto medaljo.

Slovenski rokomet je v nekdanji Jugoslaviji igral pomembno vlogo, predvsem so bili uspešni klubi Celje, Slovan, Olimpija, Rudar in Branik, ki so nastopali v prvi zvezni ligi in pokalu Jugoslavije. Največji uspeh je v tem obdobju dosegel ljubljanski Slovan, ki je z moško člansko ekipo v sezoni 1979/80 osvojil naslov državnega prvaka Jugoslavije. Uspešno pot v Evropi v pokalu državnih prvakov je Slovan nadaljeval s trenerjem Jožetom Šilcem, ki je bil kasneje tudi strokovni svetovalec škofjeloškega rokometnega kluba, saj je Slovan na poti do finala premagoval najboljša evropska moštva, kot so Barcelona, Steaua, CSKA medtem ko je moral v finalu priznati premoč Magdeburga iz takratne Vzhodne Nemčije. S to slovito evropsko ekipo je dve tekmi igral škofjeloški Termo v četrtem krogu pokala EHF v sezoni 2004/2005, kar je bil tudi največji mednarodni uspeh moške članske ekipe rokometašev iz Škofje Loke.

Rokomet v samostojni Sloveniji (1991-2008)

Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil uspeh Slovana v osemdesetih letih začetek uspešne poti slovenskih klubov tudi po osamosvojitvi Slovenije v letu 1991.

Po osamosvojitvi Slovenije se je osamosvojila tudi naša panožna organizacija Rokometna zveza Slovenije in že naslednje leto 1992 postala enakopravna članica evropske (EHF) in mednarodne (IHF) rokometne zveze.

Že v tekmovalni sezoni 1991/92 je bilo odigrano prvo državno prvenstvo v samostojni Sloveniji. Ustanovili smo tudi svoje državne reprezentance. Na evropskem rokometnem prvenstvu v Španiji leta 1996 je v moški državni reprezentanci Slovenije igral tudi igralec škofjeloškega rokometnega kluba Sergej Sokolov.

Ženska rokometna reprezentanca je osvojila bronasto medaljo na sredozemskih igrah 1997 in še isto leto nastopila na svetovnem prvenstvu v Nemčiji.

Rokometna zveza Slovenije je leta 1999 praznovala svojo 50-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je škofjeloški klub - RD Termo prejel srebrno plaketo RZS, posamezni člani našega kluba – Branko Celar, Jože Galof, Tone Kemperle, Igor Stupnišek in Jože Svoljšak so bili nagrajeni z zlatimi plaketami Rokometne zveze Slovenije, Jani Klemenčič pa z bronasto plaketo.

Moška rokometna reprezentanca, ki je na evropskem prvenstvu leta 2000 osvojila peto mesto, se je kot prva in doslej tudi edina med slovenskimi kolektivnimi športi uvrstila na olimpijske igre. Največji mednarodni reprezentančni uspeh pa je Slovenija dosegla z moško rokometno reprezentanco leta 2004 na evropskem rokometnem prvenstvu v Celju in Ljubljani, ko je osvojila drugo mesto. Kapetan takratne reprezentance je bil današnji igralec škofjeloške moške ekipe Boštjan Ficko.

Slovenska moška rokometna reprezentanca je na zadnjem evropskem prvenstvu 2008 na Norveškem zasedla deseto mesto.

V Sloveniji trenutno deluje 55 moških in 26 ženskih rokometnih klubov v članski konkurenci. Organizirana so tudi državna prvenstva v tekmovanju mladih v konkurenci mladincev, kadetov, starejših dečkov in deklic A in B ter mlajših dečkov in deklic A in B, med katerimi je bil po finalnih rezultatih škofjeloški klub v letu 2008 najuspešnejši v slovenskem merilu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Edicije / torek, 13. september 2011 / 07:00

Kranjčanka

Kranjčanka, 13. september 2011, št. 8-9

Objavljeno na isti dan


Kultura / četrtek, 7. maj 2020 / 17:09

Umetnost v času pandemije

Slikar, grafik in profesor na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Črtomir Frelih o enem vadbišč svoje umetniške kreativnosti, na katerem mu družbo vedno znova delajo...

Rekreacija / četrtek, 7. maj 2020 / 17:08

Jubilejni Slovenski bosi tek je bil virtualen

Bosi tekači so letos tekli v skladu z aktualnimi ukrepi, organiziranega dogodka ni bilo.

Gospodarstvo / četrtek, 7. maj 2020 / 17:06

Izpad dohodka pri dopolnilnih dejavnostih

Kranj – Kmetije, ki se v okviru dopolnilnih dejavnosti ukvarjajo s turizmom in še nekaterimi drugimi dejavnostmi, so po vladnem odloku upravičene do finančnega nadomestila za izpad dohodka, ki so g...

Gorenjska / četrtek, 7. maj 2020 / 17:04

Zadržanost in previdnost prevladujoča odziva

V sredo, 6. maja, so odkrili samo eno novo okužbo s koronavirusom. Po statističnih regijah je največ okuženih v Osrednjeslovenski regiji, Gorenjska je v zlati sredini. Za covidom-19 je do zdaj umrlo 9...

Gospodarstvo / četrtek, 7. maj 2020 / 15:19

Ogrožena je prav vsaka smreka

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem so v zadnjih petih letih zaradi lubadarja posekali več kot 1,6 milijona kubičnih metrov smreke. »Prav vsaka smreka je ogrožena,« pravi Andrej Avsenek, vodja blejske o...