Lastniki že pospravljajo poškodovano drevje

Zavod za gozdove je lastnikom poškodovanih gozdov na območju kamniške krajevne enote izdal generalno odločbo, po kateri morajo v julijskem neurju polomljeno in izruvano drevje pospraviti do sredine marca prihodnje leto.

Kamnik – »Če bomo samo razmišljali o posledicah, ne bo zmage,« pravi vodja kamniške krajevne enote zavoda za gozdove Miha Zabret, ki ob tem zadovoljen ugotavlja, da so se lastniki, potem ko so poskrbeli za strehe hiš in gospodarskih stavb, lotili že tudi spravila polomije v gozdovih. Dela jim še ne bo tako kmalu zmanjkalo, saj je neurje z močnim vetrom povsem uničilo 170 hektarjev in poškodovalo 2.400 hektarjev gozdov. Na območju krajevne enote, ki obsega tri gozdnogospodarske enote – Kamnik, Tuhinj–Motnik in Kamniška Bistrica, je »padlo« 98 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega 95 tisoč v kamniški in tri tisoč v komendski občini, še tisoč ali dva tisoč »kubikov« pa bo treba verjetno posekati za izravnavo gozdnih robov ter za potrebe gozdnih cest, vlak, začasnih skladišč lesa in stojišč za gozdne žičnice. Kako velika je škoda, dovolj pove podatek, da je veter »posekal« dobra dva letna etata v krajevni enoti, v najbolj prizadetem revirju Črna kar desetletnega, v revirju Sela pa približno petletnega. Najbolj so poškodovani sestoji, v katerih prevladujejo iglavci (smreka in rdeči bor). Večina drevja je polomljenega, le na ravninskem predelu v občini Komenda je tudi precej izruvanega, zato bo škoda zaradi slabšega izkoristka takšnega lesa še večja. Kar 98 odstotkov poškodovanih gozdov je v zasebni lasti, posledice neurja je občutilo čez petsto lastnikov ali ena petina vseh v krajevni enoti. Brez gozda je ostalo petnajst lastnikov, med njimi so tudi takšni z več kot desetimi hektarji gozda.

Škodo prijavilo tristo lastnikov

Ujma z močnim vetrom je gozdarjem v kamniški enoti prekrižala letošnje delovne načrte, vodja krajevne enote Miha Zabret se je z dopusta »vrnil« v razdejane gozdove. »Najprej smo ocenili površino prizadetih gozdov, količino poškodovanega drevja ter stanje gozdnih cest in vlak, nato smo lastnikom pomagali pri oceni in prijavi škode, ki jo s pomočjo občin pripravlja republiška uprava za zaščito in reševanje. Doslej je škodo prijavilo okrog tristo lastnikov gozdov,« pravi Miha Zabret in dodaja, da lastnikom tudi svetujejo pri načinu spravila, jim dajejo informacije o možnih izvajalcih gozdnih del in odkupovalcih lesa. Da bi jih opozorili na pasti, ki jih »skriva« polomija, so v vasi Smrečje pripravili tečaj varnega dela v izrednih razmerah.

Pri spravilu bodo dali prednost iglavcem

V ljubljanski območni enoti zavoda za gozdove, kamor sodi tudi kamniška krajevna enota, pripravljajo načrt za sanacijo poškodovanih gozdov, lastnikom gozdov v katastrskih občinah Gozd, Mekinje, Črna, Godič, Znojile, Tučna, Nevlje, Podhruška, Loke, Županje njive, Palovče in Volčji Potok pa so že izdali generalno odločbo, po kateri morajo najkasneje do 15. marca prihodnje leto pospraviti iglavce in urediti sečišča. Čeprav je bilo doslej v kamniški enoti tudi zaradi geografskih razmer bolj malo lubadarja, se mu po ujmi očitno ne bodo mogli izogniti, saj iglavci predstavljajo kar štiri petine vsega poškodovanega drevja. »Sanacija bo trajala več let. Najprej bomo leto dni pospravljali polomijo in ustvarjali gozdni red, nato dve leti »zdravili« gozdove od napada lubadarja, potem bo sledila obnova, pri kateri pa bomo dali prednost naravnemu pomlajevanju,« pravi Miha Zabret in opozarja, da bo spravilo polomije in obnovo gozdov ovirala tudi velika lastniška razdrobljenost. Veliko je majhnih lastnikov in primerov solastništva, tudi v kamniški enoti pa so lastniki, ki ne vedo, kje imajo gozdno posest.

Cena polovico nižja od običajne

Kmetje so že začeli pospravljati poškodovano drevje, najprej v bližini naselij in ob gozdnih cestah. Po oceni gozdarjev se bo približno tretjino poškodovanih gozdov dalo pospraviti s strojem (harvesterjem), v drugih bo možno le klasično spravilo, to je posek z motorno žago ter vleka lesa s traktorjem in gozdno žičnico. Ker je na območju enote zelo malo lastnikov, ki so finančno odvisni od gozda in tudi ustrezno opremljeni za delo v nevarnih razmerah, jim v zavodu za gozdove svetujejo, da se odločajo za to usposobljene izvajalce, ki so les pripravljeni tudi odkupiti. Iztržek bo bolj skromen, saj je cena lesa iz poškodovanih gozdov približno polovico nižja od običajne, stroški spravila pa so višji.