Iz starih časov: Barbara Sitar

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. avgust 2008 / 06:00

Kot rečeno: Trubarjeva prva žena Barbara je bila Kranjčanka.

Ko je moral marca 1548 prvič bežati s Kranjske (iz Šentjerneja, kjer je bil župnik) na Nemško (17 dni ježe na konju!), se je spotoma ustavil tudi v Kranju. »Pot ga je vodila čez Gorenjsko in Tirolsko. V pregnanstvo! Težko mu je moralo biti pri srcu, ko je s svojimi spremljevalci v mraku jezdil po samotnih stezah in se morda za zmeraj poslavljal od domačih krajev. V velikem loku se je ognil Ljubljani, kjer je zapuščal prijatelje, a tudi sovražnike, pripravljene, da naščuvajo nanj škofove biriče. V nemirnem pričakovanju se je bližal Kranju. Malo pred mestom je krenil proti Šenčurju. Da mora še govoriti s prijateljem Jurijem Sitarjem, tamkajšnjim kaplanom, je povedal spremljevalcem. Pa je ves čas mislil le na kaplanovo sestro Barbaro. Sitar je bil poznih popotnikov in somišljenikov vidno vesel. Povabil jih je, da si pri njem odpočijejo, in Barbara jim je lepo postregla. Ko so drugi dan odšli, je dolgo premišljevala o prihodnosti. Primožu je bila dala besedo, da pride za njim v daljne kraje onstran gora, brž ko ji bo pisal, da je vse pripravljeno.«

Besedo sta oba držala, Primož jo je povabil v Rothenburg. »Ondukaj je on svojo lubo prvo gospodino Barbaro očitu v cerkvi poročil inu je ondi božji cerkvi zvesto služil«, poroča njegov biograf. In kdo je bila njegova nevesta? »Barbara je bila hči Matije Sitarja, meščana v Kranju, in njegove žene Svetke. S Trubarjem se je verjetno seznanila po bratu Juriju, ki je kaplanoval v Šenčurju pri Kranju. Vse kaže, da je prišla na Nemško leta 1549, ko se je njen izvoljenec docela vživel v nove razmere. Rodila mu je štiri otroke: leta 1550 ali 1551 Primoža, pred 1554 Magdaleno in Kristijana, ki pa je zgodaj umrl, 1555 ali 1556 Felicijana. O Barbari ne vemo mnogo, zakaj tedaj ženska v javnem življenju ni veliko štela. Živela je pač po svetopisemskih naukih, ki jih je Trubar že v prvi knjigi zapisal: 'Vi žene, bodite pokorne lastnim možem koker timu Gospudi, zakaj ta mož je glava te žene.' Upoštevala je tudi, da 'ženska lipota ne ima biti izvuna v tih krišpanih lasejh oli v tih zlatih ketinah oli flindernih oli na oblačilu tih plaščev; samuč ta skriven človik v srci, kedar je ta isti prez vsiga izpačena, taku de je ta duh tih inu pokojen, ta isti duh je pred božjimi očima ana žlahtna reč, kir je veliku vredna'.«

Ne ve se natančno, kdaj je Barbara umrla. Zdi se, da po Trubarjevem drugem izgonu iz dežele Kranjske, avgusta 1565. »Kmalu po izgonu iz Ljubljane mu je umrla, tako se zdi, žena Barbara. Preveč ji je bilo nemirnega življenja, dolgih potovanj in številnih selitev, preveč skrbi je prestala za moža in otroke. Kakor je tiho živela, tako je tiho za zmeraj odšla. Prav nič ne vemo, kje je umrla in kje je njen grob.« Tako Mirko Rupel v knjigi Primož Trubar (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1962), ki je še vedno najboljši prikaz njegovega življenja in dela.