Spremembe pri kmetijskih plačilih

Evropska unija pripravlja spremembe kmetijske politike pri neposrednih plačilih, tržno cenovnih ukrepih in pri razvoju podeželja.

Kranj – Na področju neposrednih plačil namerava poenostaviti in poenotiti sheme enotnega plačila ter postopno odpraviti proizvodno vezana plačila. Od tovrstnih plačil, ki jih je Slovenija uvedla lani, naj bi na sedanji ravni ohranila premije za ovce in koze, posebne premije za bike in vole naj bi v letih 2010 in 2011 znižala za polovico sedanjih plačil, ukinila pa naj bi plačila za hmelj, energetske rastline in za obvezno praho. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedala državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branka Tome, se Slovenija zavzema za ohranitev šele lani uveljavljene sheme enotnega plačila vsaj do leta 2013 in za to, da bi tudi v govedoreji nadaljevali s proizvodno vezanimi plačili. Strinja se z možnostjo, da bi vsaka država, članica unije, desetino denarja iz »nacionalne ovojnice« namenila za pomoč ogroženim regijam ali sektorjem, vendar se zavzema za to, da bi vsaka država sama odločala o vsebini in načinu izvajanja ukrepov. Medtem ko Evropska unija predlaga, da bi »prag« za dodelitev neposrednih plačil zvišali na en hektar upravičene površine na kmetijo, je slovensko stališče, da naj bi zaradi velikih razlik v posestni sestavi med posameznimi državami ohranili sedanjo mejo 0,3 hektarja. Evropska komisija predlaga tudi povečanje stopnje modulacije, to je prenosa denarja iz neposrednih plačil za razvoj podeželja. Trenutno je stopnja 5-odstotna, po evropskem predlogu naj bi jo postopno do leta 2012 povečali na 13 odstotkov, Slovenija pa temu nasprotuje pred letom 2013.

Po predlogu Evropske komisije naj bi ukinili tudi nekatere tržno cenovne ukrepe, Slovenija se s tem ne strinja, ampak se zavzema za njihovo posodobitev. V letu 2015 naj bi ukinili mlečne kvote, a da prehod ne bi bil tako težak, komisija predlaga, da bi kvoto vsako tržno leto od 2009/10 do 2013/14 povečali za en odstotek. Ker v Sloveniji več kot dve tretjini rejcev »proizvede« manj kot 50 tisoč kilogramov mleka, več kot tri petine vsega mleka pa je z območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, se Slovenija zavzema za uvedbo spremljajočih ukrepov, med drugim za sofinanciranje stroškov prevoza mleka do odkupnega mesta.