Dokaj dobra letina pšenice

Pridelovalci bodo v tem tednu večinoma končali z žetvijo pšenice. Letošnja letina je dokaj dobra, povprečni pridelek se giblje okrog 4,5 tone na hektar.

Kranj – »Na Gorenjskem smo imeli v preteklosti že boljše letine, letošnja je povprečno dobra,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarja, da so bile letos za pridelovanje žit dokaj ugodne razmere. Žito je dobro prezimilo, hladno spomladansko vreme je zadrževalo razvoj bolezni, nekaj težav je povzročilo le zatiranje plevelov. Pridelovalci so doslej imeli tudi srečo z vremenom. Julijsko neurje, ki je prizadelo velik del Slovenije, je Gorenjsko le oplazilo in povzročilo poleganje žit na območju od Praš preko Brnika do Zaloga.

»Tisti, ki so pravočasno in pravilno izvedli vse tehnološke ukrepe, so pridelali od 4,7 do 5 ton pšenice na hektar, ostali, ki so zamudili pri gnojenju in niso škropili proti plevelom, so dosegli od 3 do 3,5 tone pridelka,« pravi Kalanova in dodaja, da je pridelek slabše kvalitete, saj je delež beljakovin zaradi padavin, ki so sprale dušik, manjši kot običajno.

Po podatkih kmetijske svetovalne službe je na Gorenjskem okrog 6.200 hektarjev njiv, od tega so letos pridelovali žita na 1.700 hektarjih površine. Približno tisoč hektarjev je bilo ječmena, ostale površine so zasedli pšenica, tritikala in oves. Površina »pod žiti« je bila približno enaka kot lani, nekoliko se je povečal le delež ječmena, razlog za to pa je zahteva po kolobarjenju na zadrževalnem območju koruznega hrošča in dražitev krmil. »Izkušnje kažejo, da je krma, ki jo kmet sam pridela, najcenejša. Če je odvisen le od nakupa krme na trgu, nikoli ne ve, kolikšni bodo stroški,« pojasnjuje Kalanova in dodaja, da je sedanji delež žit v setvenem kolobarju na Gorenjskem že zgornja meja in da se bo ta povečal le še ob morebitnih spremembah na trgu.