Nadgradnja vremenskih opozoril

Vremenske ujme, kakršna je bila 13. julija, so nepredvidljive, vseeno pa je možno z učinkovitim sistemom obveščanja omiliti njihove posledice, poudarjajo v državni meteorološki službi.

Ljubljana – »Nemogoče je vnaprej napovedati lokacije tovrstnih neurij, zato je najboljša preventiva kakovostna gradnja,« se je nedavnega neurja z viharnim vetrom in točo, ki je pustošilo po večjem delu države, dotaknil meteorolog Branko Gregorčič. Kljub temu nameravajo na Agenciji RS za okolje (Arso), ki je od junija vključena v evropski sistem obveščanja o nevarnih vremenskih pojavih Meteoalarm, predvidoma jeseni dosedanjo obliko obveščanja o potencialno nevarnih vremenskih pojavih dopolniti tudi z opozorili o njihovih možnih posledicah in splošnimi zaščitnimi nasveti za prebivalce, je ob tem napovedal Aleš Poredoš, vodja sektorja za operativne meteorološke prognoze.

Državna meteorološka služba ima sicer pri nas izključno pravico izdaje opozoril o potencialnih nevarnih vremenskih pojavih, ki bi lahko povzročili veliko premoženjsko škodo. Prvo, predhodno opozorilo izdajo največ tri dni pred pričakovanim dogodkom Upravi RS za zaščito in reševanje, da se začne pripravljati na dogodek. Največ 36 ur pred dogodkom opozorilo pošljejo tudi ministrstvom, vladnim službam, medijem in drugim, objavijo ga tudi na svoji spletni strani. Do samega vremenskega dogodka potem po potrebi izdajo še več opozoril z osveženimi podatki. »Ob samem dogodku izdamo upravi za zaščito in reševanje še obvestilo o ujmi, da lahko po potrebi takoj aktivirajo lokalne enote civilne zaščite,« je Poredoš razložil, kako v Sloveniji poteka sistem obveščanja o nevarnih vremenskih pojavih, kot so na primer neurja z močnim vetrom in točo.

Arso je že lani postavil svoj spletni portal z aktualnimi informacijami o vremenu v Sloveniji in po Evropi (meteo.arso.gov.si), od junija pa so vključeni tudi v evropski sistem Meteoalarm. Na spletni strani www.meteoalarm.eu, ki je urejena tudi v slovenskem jeziku, so prikazana osvežena vremenska opozorila za evropskih 25 držav, kolikor jih je vključenih v projekt. Stopnje opozorila za posamezne države in njihove regije so označene z barvno lestvico – zelena barva pomeni, da ni nevarnosti, rumena označuje potencialno nevarnost, oranžna pomeni nevarnost, rdeča pa veliko nevarnost.

Ob zadnjem neurju 13. julija so tako za Slovenijo uporabili oranžno opozorilo, kar pomeni, da lahko ujma povzroči gmotno škodo ali nesreče in da ogroža prebivalstvo, vendar bi lahko po mnenju meteorologa Branka Gregorčiča uporabili tudi rdečo stopnjo opozorila, po kateri je verjeten nastanek večje gmotne škode in nesreč, ogrožena pa so tudi človeška življenja. »Ko gledamo za nazaj, bi si lahko privoščili tudi rdečo, najvišjo stopnjo opozorila, ki pa je ponavadi dosežena samo enkrat na leto,« je razložil Gregorčič. »Na Meteoalarmu je rdeča stopnja nevarnosti zaradi neviht zelo redka, ker jih je težko časovno in lokalno opredeliti,« je dodal Poredoš.