Preverite, kakšno zavarovanje sklepate

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 28. julij 2008 / 06:00

Oškodovanci v hudih naravnih ali drugih nesrečah so pogosto razočarani nad izplačilom škode, zato vodja kranjske enote Zavarovalnice Triglav Aleš Klement svetuje, da se ob sklepanju zavarovanja pozanimate o njegovi vsebini.

Ali se po takšnih ujmah, kot je bila zadnja – z viharnim vetrom in točo, zanimanje za premoženjska zavarovanja poveča?

»Po takšnih katastrofah se običajno zanimanje za zavarovanja poveča, tisti, ki imajo takšna zavarovanja že sklenjena, pa radi preverjajo njihovo kvaliteto. Zavedati se je namreč treba, da le kvalitetno zavarovanje omogoča primerno jamstvo za naše premoženje.«

Zakaj od oškodovancev tako pogosto slišimo, da je zavarovalnica povrnila le del škode?

»Pri sklepanju zavarovanja je najbolj pomembno in optimalno, da ga sklenemo za zavarovalno vsoto, ki je enaka dejanski vrednosti zavarovanega premoženja. Problem pri tem je vedno cena, saj je kvalitetno zavarovanje dražje od zgolj zavarovanja, česar si vsi ne morejo privoščiti. A zavedati se je treba, da za objekt, ki je vreden 100 enot in bi bilo zavarovanje zanj sklenjeno v višini 50 enot, tudi zavarovalnica pri vsaki škodi izplača samo polovico njene vrednosti. To je osnoven problem. Konkreten nasvet je, da se je treba pri sklepanju zavarovanj pozanimati, kakšno zavarovanje sploh sklepate. V končni fazi, tudi tisti, ki se odločijo za »slabše« zavarovanje, v škodnem primeru ne bodo razočarani nad izplačilom, če bodo z njim že vnaprej seznanjeni.«

Ob zadnjem vetrolomu se je zastavila dilema, ali je gozd sploh možno zavarovati ...

»Seveda ga je možno, a teh zavarovanj imamo zelo malo.«

Morda zato, ker jih kmetom premalo ponujate?

»Najbrž očitek, da takšna zavarovanja premalo populariziramo, tudi drži. Po drugi strani pa o tem premalo razmišljajo tudi lastniki gozdov. Krivda je torej v tem primeru deljena.«

Kako naj ravnajo varovanci ob naravnih katastrofah? Nenazadnje prve dni po ujmi zgolj rešujejo svoje premoženje, škodo pa je treba prijaviti v treh dneh?

»Po zavarovalnih pogojih je seveda škodo treba prijaviti v treh dneh, ampak ob takih dogodkih seveda zavarovalnica ne upošteva formalnega roka, ampak poskuša primere reševati čimbolj človeško. Tudi ob zadnji ujmi smo na teren poslali svoje ljudi, da oskrbijo oškodovance s prijavami, pomagajo in sodelujejo pri izpolnjevanju nujnih formalnosti. Ob tem je treba upoštevati dve stvari: namreč, da si zavarovanec najprej prizadeva minimalizirati nastalo škodo, po drugi strani pa tudi potrebuje določena sredstva, ki mu jih lahko najlažje in najhitreje priskrbi prav zavarovalnica. Lahko povem, da smo po poplavah v Železnikih v enem tednu rešili 90 odstotkov vseh škodnih primerov, vključno z nakazilom denarja. Tudi ob zadnji ujmi smo v Prekmurju že naslednji dan nakazali prvi denar na račune.«

Kako vse pogostejše ujme vplivajo na zavarovalne pogoje? Se bodo zavarovanja podražila?

»Zagotovo se povečuje intenziteta naravnih ujm, tudi škodnih primerov je zagotovo več kot v preteklosti. Če se bodo ti trendi nadaljevali, bo treba razmišljati o spremembah premijskih stopenj. Pri tem se je treba zavedati, da nam cene takšnih rizikov v veliki meri dirigirajo pozavarovalne hiše v tujini. To ne pomeni, da bomo takoj vse naprtili na pleča zavarovancev, ampak spremembe premij so možne ob nadaljevanju sedanjega trenda intenzivnosti naravnih nesreč.«