Odraščanje v vseh pogledih

Test: Hyundai i10 1.1 Style.

Kdor z majhnim ni zadovoljen, tudi velikega ni vreden, je učil stari ljudski rek. Pri južnokorejskem Hyundaiju so bili kar precej let zadovoljni s svojim najmanjšim modelom, vmes so prenovili vse večje, skoraj povsem na koncu pa je prišel na vrsto za zamenjavo še hišni malček. Ker so medtem spremenili tudi oznake, novinec ni več Atos, kot je bilo ime njegovemu predhodniku, ampak so mu prilepili oznako i10.

Najmanjši Hyundai je na pogled simpatičen mestni avtomobil, ki so mu zunanjost ukrojili z upoštevanjem vseh modnih smernic in tudi evropskega okusa. Nenazadnje tudi z očitno željo, da bi se na i10 »lepile« blond najstnice, ki so pravkar opravile zrelostni in vozniški izpit, in mladci, ki jim bo južnokorejski štirikolesnik predstavljal prvo resno prevozno sredstvo. Oblikovanje zunanjosti je seveda prilagojeno tudi Hyundaijevi novi podobi, ki hoče kazati resnejši in zrelejši obraz, nenazadnje naj bi i10 ugajal tudi nekoliko starejši vozniški populaciji. Zunanje in posledično notranje mere so nekoliko večje od predhodnika, avtomobilček je precej notranje prostornosti pridobil tudi na račun višine, ki se hoče spogledovati z velikoprostorsko konkurenco.

To seveda še ne pomeni, da se na zadnji klopi lahko brez težav vozijo potniki, katerih telesne mere so večje od običajnih, ampak taka pričakovanja v najmanjšem razredu niti niso smiselna. Spredaj se sedi precej udobno, zaradi velikega vetrobranskega stekla je pregled na cesto zelo dober, sedeža bi lahko imela več bočne opore, položaj za volanom si lahko prilagodijo tudi višjerasli vozniki. Prtljažnik je v okviru pričakovanj, zato težko zmore vse družinske želje, vendar i10 zlahka opravlja naloge drugega hišnega avtomobila, tudi zato, ker ga je mogoče parkirati na bolj utesnjenih mestih. Armaturna plošča je odraz oblikovne zrelosti in ergonomske dodelanosti; osrednji del z merilniki in na sredini privzdignjenem ohišjem spominja na predhodnika, vse ostalo, vključno s sredinsko konzolo in na njen spodnji del nameščeno prestavno ročico pa je povsem spremenjeno.

Tudi 1,1-litrski bencinski motor je spremenjen v duhu doseganja boljšega izkoristka in manjšega obremenjevanja okolja. Ta štirivaljnik sicer ni izjemno energičen, predvsem pri ostrejšem pospeševanju se zdi, da mu prehitro poide sapa in da bi se mu prileglo nekaj dodatne moči, medtem ko je za običajno vožnjo solidno prožen in ubogljiv. V odvisnosti od obremenjevanja stopalke za plin poraba bencina kar precej niha in je v povprečju pričakovanj, motorni hrup pa je precej zadušen in skoraj ne moti ambienta. Precej bolj suveren, kot je bil upokojeni Atos, je i10 pri legi na cesti: nagibanja je občutno manj, stik koles s podlago pa bolj zanesljiv, ob tem, da zna avtomobil tudi lepše požirati cestne grbine. Gledano v seštevku ima torej najmanjši Hyundai dobro tržno popotnico, pri kateri je edina ovira lahko rahlo privzdignjena cena.

Tehnični podatki

Mere: d. 3,565, š. 1,595, v. 1550 m, medosje 2,380 m

Prostornina prtljažnika: 225/910

Teža (prazno v./ dovoljena): 1083/1405 kg

Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski

Gibna prostornina: 1086 ccm

Največja moč pri v/min: 49 kW/66 KM pri 5500

Največji navor pri v/min: 99 pri 2800

Najvišja hitrost: 151 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 15,6 s

Poraba goriva po EU norm.: 6,3/ 4,6/ 5,2 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 119 (Euro IV)

Maloprodajna cena: 9.490 EUR

Uvoznik: Hyundai Avto Trade, Ljubljana