Proti konkurenčni klavzuli

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / torek, 22. julij 2008 / 06:00

Oteženo prehajanje sodnikov in tožilcev med odvetnike bi po mnenju Janje Roblek še zmanjšalo privlačnost sodniškega poklica za mlade.

Kranj – »V sodniškem društvu nasprotujemo konkurenčni klavzuli. S takim načinom reševanja tega problema pravosodno ministrstvo ne bo doseglo cilja, zaradi katerega naj bi se sprejela ta novela, se pravi zagotoviti videz nepristranskosti sodnika ali odvetnika,« je novelo zakona o odvetništvu, ki naj bi onemogočila neposredno prehajanje sodnikov in tožilcev med odvetnike, komentirala predsednica slovenskega sodniškega društva in okrožna sodnica v Kranju Janja Roblek. O noveli zakona so poslanci že razpravljali na sredini izredni seji državnega zbora, a zaradi nesklepčnosti o njej niso glasovali.

Na podlagi konkurenčne klavzule, ki jo vpeljuje novela, sodniki in tožilci še tri leta po odhodu iz sodniških oziroma tožilskih vrst ne bi smeli opravljati odvetniškega poklica. Nekdanji sodniki in tožilci kot odvetniki ne bi smeli ne zastopati ne nuditi pravnih nasvetov strankam v primerih, pri katerih so bili še v službi države. Tako naj bi po razlagi pravosodnega ministrstva omogočili uresničevanje posameznikove pravice do poštenega sojenja. Po mnenju Janje Roblek pa z novelo bistveno posegajo v pravico do svobodne izbire poklica in pravico do dela ter nekatere druge ustavne pravice. »Razen tega mora imeti vsaka konkurenčna prepoved tudi odškodnino, ta pa je nima.« Zato je prepričana, da se bo novela slej ko prej znašla na ustavnem sodišču.

Janja Roblek je ob tem še dodala, da bo zaradi tako rigoroznega ukrepa sodniški poklic še manj privlačen za mlade. »Torej bo to še povečalo sodniške zaostanke oziroma otežilo pravico do sojenja v razumnem roku.« Ob tem pa se nihče ne vpraša, je nadaljevala Janja Roblek, zakaj prihaja do takega odliva iz sodstva v odvetništvo oziroma bolje plačane službe. »Začudeni smo bili tudi nad tem, da se takšen zakon lahko napiše čez noč, medtem ko nekateri drugi predlogi zakonov, tudi pomembnejši, ne najdejo poti ni v medvladno oziroma medresorsko usklajevanje, kaj šele v parlamentarno proceduro.«