O stavki ne razmišljajo

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 11. julij 2008 / 06:00

Najpomembnejšo novico o obstoju proizvodnje delavci pričakujejo do kolektivnega dopusta.

Kranj – »Sodelavci so izgubljeni, prestrašeni, bojijo se za jutri,« razpoloženje med zaposleni v Aquasavi opisuje Redžo Marošlić, predsednik sindikata in delavskega sveta: »Pa vendar je bilo do začetka julija vse normalno. Vesel bi bil, če bi šlo v tem trenutku zgolj za reorganizacijo, bojim pa se, da bo huje.« Dejstva, da bo po ukinitvi tkalnice poliestra delo izgubilo sedemdeset sodelavcev, ni več mogoče spremeniti, vendar predsednik sindikata vidi priložnost v njihovi prerazporeditvi v druge enote ali v druga podjetja, ki so po novici o odpuščanju v Aquasavi že klicali njega, kadrovsko službo ali direktorja.

»Najpomembnejša novica za našo prihodnost bo prišla skupaj s Antoniom Bonazzijem, solastnikom Gruppo Bonazzi, ki nam bo prihodnji teden razkril usodo proizvodnje denima, ki je naš glavni produkt. Tudi v njihovem interesu je, da se proizvodnja ne prekine,« je prepričan predsednik sindikata. Dodaja, da bo ostal v podjetju do zadnjega in poskušal pomagati vsem, tudi v primeru črnega scenarija – zaprtju podjetja in iskanja nove službe. Usoda več kot tristo zaposlenih bo tako znana še pred kolektivnim dopustom, ki v Aquasavi nastopi 4. avgusta.

Odnosi med italijanskim lastnikom, vodstvom in delavci so korektni. Plače v vsej zgodovini italijanskih lastnikov niso zamudile niti za en dan, regres so delavci vedno prejeli 30. junija. »Tako plače kot regres so nekoliko višje od povprečja v slovenski tekstilni industriji, ob koncu leta pa prejmemo tudi božičnico in nagrado za tiste, ki so v preteklem letu delali brez odsotnosti zaradi bolniške,« pojasnjuje Marošlić. V številkah to pomeni, da tkalka za triizmensko delo prejme okoli petsto evrov neto, letošnji regres je znašal 750 evrov bruto, božičnica 190 evrov neto in prej omenjena nagrada sto evrov neto. Tako predsednik sindikata kot direktor Luca Mocenni zagotavljata, da tudi odpravnine ne bodo problem, saj je podjetje likvidno. Zaradi vsega naštetega o stavki ne razmišljajo.

Leta 2002 je bilo v Aquasavi zaposlenih 620 delavcev, po ukinitvi plemenetilnice pa je bilo ob delo 160 zaposlenih. Takrat so v podjetju upoštevali delavce in jim ponudili t. i. mehke variante odhoda – odhod na Zavod za zaposlovanje in kasnejša upokojitev ali delo v drugih enotah podjetja. Glavnino danes zaposlenih v Aquasavi sestavljajo delavci, stari nad 40 let, ki so bili v preteklosti zaposleni že v Tekstilindusu. Ta je v najboljših časih zaposloval čez dva tisoč delavcev, po ukinitvi tkalnice poliestra in morebitnem prenehanju proizvodnje jeansa pa bi imeli v podjetju dovolj naročil le še za nekaj deset delavcev. »Tako majhne proizvodnje ne bo obdržal nihče, zato upam, da se bodo kupci odločili za naš, kvaliteten izdelek in ne cenenega z Vzhoda,« še pove Marošlić.