Keramični svet v malem

Prvih deset dni v juliju je v Vogljah potekala 3. Mednarodna kolonija umetniške keramike V-oglje 2008. Vrhunske umetnike sta tudi tokrat povabila neutrudna borca za to pri nas žal preveč zapostavljeno zvrst umetnosti, Barba Štembergar Zupan in Niko Zupan.

Navduševalo je že prijetno vzdušje, ki ga je bilo sredi tega tedna čutiti ob domači hiši Barbe Štembergar Zupan in Nika Zupana v Vogljah, na v preteklih dneh zagotovo najbolj umetniškem vrtu na Gorenjskem. Kolonija, ki je uradno odprla vrata 1. julija z odprtjem dopolnjene stalne razstave umetniške keramike v Muzeju občine Šenčur, je v nadaljevanju potekala tako v ateljeju oziroma na vrtu v Vogljah, v muzeju pa so bila zvečer tudi zanimiva predavanja udeležencev, ki so bodisi predavali o posameznih tehnikah dela s keramiko, bodisi so predstavljali svoje keramično ustvarjanje. Tudi letos sta organizatorja na kolonijo povabila v prvi vrsti vrhunske in v svetu keramike tudi znane umetnike iz različnih koncev Evrope.

»Selekcija za povabilo na kolonijo je zelo zahtevna. Vsi udeleženci morajo biti že uveljavljeni umetniki, ki jih predlagajo njihovi prav tako uveljavljeni kolegi, ki na neki način jamčijo za njih. Ponavadi se dogovarjamo že vsaj za eno ali dve leti vnaprej, da uspemo izbrati ali pa pridobiti posameznega ustvarjalca za našo kolonijo,« razmišlja Barba in dodaja, da se vselej trudita, da vsako leto povabita umetnike iz drugačnih okolij, ki jih pri delu vodijo drugačne izkušnje. Njihova na koloniji ustvarjena dela, ki jih pustijo tukaj, pa tudi delajo stalno zbirko za vedno bolj raznoliko.

Letos so udeleženci kolonije izstopali predvsem na treh področjih, dela s porcelanom, papirnato glino in v redukcijski peki. Udeleženci so na večernih srečanjih v šenčurskem muzeju tudi predstavljali posamezna področja, na katerih so tudi sami priznani. »Češki mojster Otakar Sliva, sicer živeč na Dunaju, nas je tako ogromno naučil o mešanju papirja v glino, Suzy Balkert iz Švice je s seboj prinesla tako imenovano terro sigillato v različnih barvah, ki se uspešno uporablja v redukcijskih pekah, njen mož Jens Balkert je odličen pedagog, kar se tiče proizvodnje in izdelovanja keramike, mi pa ga tu spoznavamo tudi kot odličnega tehnologa, saj nam pomaga izdelati novo peč,« nadaljuje Barba.

Jensa Balkerta smo zmotili pri izdelovanju peči. Da enako uživa tako pri ustvarjanju v keramiki, kot pri montiranju peči, je povedal in dodal, da je svoja dela končal že v prejšnjih dneh, tako da se lahko sedaj v celoti posveti peči. »Gre za peč, ki je namenjena za žganje v tako imenovani raku tehniki, ki izhaja z Japonskega. Izkoristili smo Jensovo prisotnost in ga poprosili za pomoč pri izgradnji peči, ki jo bomo s pridom uporabljali pri našem delu in tudi na prihodnjih delavnicah,« razmišlja Niko Zupan, Jens pa je dodal, da gre za posebno tehniko žganja, kjer se izdelek odžge že v eni uri in pol, v nadaljevanju pa lahko hitro dodajamo tudi različne glazure. Da je raku tehnika in tako pečenje izdelkov zanimivo predvsem za mlade, ki tako lahko hitro pridejo od oblikovanja izdelka do njegove končne podobe. Širša javnost tako lažje ovrednoti keramično delo.

»Vsa zahvala našemu županu Miru Kozelju, ki nam nudi vso podporo pri našem delu in nam omogoča uporabo muzeja tako za naša srečanja kot za oblikovanje stalne zbirke. Vsak od devetih umetnikov, ki sodelujejo na koloniji bo pri nas pustil štiri večja dela. Eno delo bo ostalo v najini zasebni zbirki, eno bo šlo v stalno zbirko v muzej, dve deli pa bomo namenili našim zvestim sponzorjem in donatorjem. Da je vzdušje na koloniji izjemno, nam je potrdil tudi Velimir Vukičević, priznani keramik in redni profesor na akademiji za lepe umetnosti v Beogradu, hkrati pa tudi član Mednarodne keramične akademije, ki ima sedež v Ženevi. Zmotili smo ga sredi dela. »Zaključujem delo na skulpturi iz porcelana, ki sestoji iz večjega kompaktnega dela in malih elementov, ki dopolnjujejo končno obliko izdelka,« je povedal Velimir in dodal, da je pred leti že vodil eno izmed delavnic v Sloveniji, na koloniji v Vogljah pa je tokrat prvič. »Ustvarjanje med vrhunskimi umetniki je zelo koristno, saj lahko vidiš, kako delajo oni, spoznaš se z novimi tehnikami … V keramiki je namreč toliko različnih možnosti,« je še povedal srbski mojster keramike in dodal, da se pravi umetniki keramike tako ali tako učijo in izpopolnjujejo celo življenje.

Vzdušje v skupini je bilo vse dni odlično, med umetniki so se stkale mnoge nove vezi, navdušeni pa so bili tudi nad Slovenijo, kakršno sta jim v dveh dneh, ko so se njihova dela sušila pred končno obdelavo, prikazala Barba in Niko. Njima gre največja zahvala, da v »krompirjevo deželo«, kot še posebej letos radi rečemo za Šenčur, prihajajo svetovni mojstri keramike. Kar ima pomen ne le za domačo občino, ampak tudi za Gorenjsko in Slovenijo v celoti. Žal je ta zvrst umetnosti pri nas še vedno premalo cenjena, potarnata Barba in Niko, ki sta prvo kolonijo pripravila tudi s pomočjo kreditov, letos pa jima je celo uspelo dobiti nekaj sredstev z Ministrstva za kulturo. »Trud petih let se je na neki način že obrestoval. Sem prihajajo sami odlični umetniki, največja imena s področja keramike, hkrati pa nama je tudi že uspelo kolonijo pripeljati do nekega nivoja,« je dejala Barba, Niko pa je dodal, da imata na voljo tako rekoč vse, kar umetniki potrebujejo, od desetih različnih vrst glin, različnih glazurnih premazov, do osmih peči, sedmih srednjeveških vreten, petih na nožni pogon, treh električnih, in do preše ... Lahko bi odprla keramično šolo. »Tudi za prihodnje leto imava potrjenih že nekaj imen, v načrtu pa imava neko posebnost, ki bo, če nama jo bo uspelo pripraviti, evropska novost.« Z včerajšnjim žganjem gline na prostem se je letošnja kolonija V-oglje zaključila in kaj lahko bi najavili naj živi 4. Mednarodna kolonija umetniške keramike v Vogljah.