Itak jutri pade komet

V petek zvečer so v Predosljah premierno uprizorili predstavo na prostem Lumpacivagabund ali Zanikrna deteljica v režiji Iztoka Jožeta Basaja. Veselo.

Uspešna Finžgarjeva drama Razvalina življenja, ki jo je izkušena igralska ekipa KUD Predoslje lansko poletje in zgodaj jeseni na prostem ponovila kar tridesetkrat, je tamkajšnje odrske ustvarjalce prepričala, da tudi letos pripravijo predstavo v slikovitem okolju župnijskega posestva v Predosljah. Režiser Iztok Jože Basaj se je tokrat odločil za burko Lumpacivagabund ali Zanikrna deteljica avstrijskega avtorja Johanna Nepomuka Nestroyja, predstavo, ki so jo sicer na odru dvorane v Predosljah v preteklosti že igrali, zadnjič leta 1980. Avtor se v predstavi loteva večnih tem, sreče, denarja, ljubezni in takih in drugačnih radosti posvetnega življenja.

Uvodna slika nas povede v svet tam zgoraj, kjer se bogovi nekoliko poigrajo z navadnimi ljudmi na Zemlji. Se imata Briljantina in Hilaris lahko rada? Med bogovi pade stava, sreča ali ljubezen, katera boginja bo torej zmagala, Fortuna ali Amoroza. Po nekoliko »abstraktnem« uvodu, ki je pravzaprav osnova za vse, kar se potem zgodi, burka v nadaljevanju preide v ustaljene burkaške tirnice. Trije možje, ki so vsak na svoj način skrenili s prave poti, čevljarski pomočnik Dreta (igra ga Franci Kozelj), filozof in pijanec, krojaški pomočnik Nitka (Boštjan Omerza), lahkomiselni ženskar in mizar Lim (Damjan Dolžan), ki je po nesreči zašel na beraško palico, zadenejo 100 milijonov na loteriji in si dobiček pošteno razdelijo na tri dele. Čez leto se dobijo pri mizarskem pomočniku, še najbolj resnem izmed vseh, da povedo, ali so se z nenadnim bogastvom uspeli rešiti beračije. Vsi trije, sicer osrednji akterji predstave so svoje delo opravili dobro. V interpretacijah likov so prepričljivi in ob duhovitih tekstualnih prebliskih, besedilo je priredil, nekoliko okrajšal in posodobil režiser Iztok Jože Basaj, uspejo skozi celo predstavo vzdrževati pozornost gledalcev. Ob tem jim pomaga plejada igralcev, ki jih v Predosljah res ne manjka. Skupaj jih v predstavi zaigra kar devetnajst (nekateri tudi v dvojnih vlogah), od mladih, ki komaj začenjajo svojo ljubiteljsko igralsko pot, preko akterjev srednjih let, na katere se vedno lahko zaneseš, do izkušenj starejših, brez katerih ne gre.

Dodati je treba, da igralsko precej zahteven projekt dopolnjuje zelo dopadljiva scenografija Nike Weingerl, predstavo pa nadgrajuje tudi odličen kostumski izbor Slavice in Stelle Kljajič. Predstava je gledljiva, duhovita in se lepo umešča v okolje in arhitekturo župnijskega posestva. Dokaz, da na tem mestu ni nujno uprizarjati zgolj igre s kmečko tematiko. Škoda, ker si avtorji predstave vendarle niso privoščili žive glasbe, tria, ali vsaj harmonikarja. Francosko zveneče skladbe Edith Piaf nekako ne najdejo prave povezave z dogajanjem na odru. Sicer pa so v Predosljah spet pripravili predstavo, ki vam bo prijetno popestrila vsaj enega od večerov ob julijskih koncih tedna.

Da je igranje pod milim nebom tudi nekoliko povezano s srečo, smo okusili tudi gledalci na petkovi premieri. Na precej napolnjenih tribunah se je namreč kar nekajkrat med več kot dve uri trajajočo predstavo zgodil manever odpiranja in zapiranja dežnikov. Pa vendarle tistih nekaj kapelj, razen kakšnega zastrtega pogleda, igralske ekipe vendarle ni zmotilo do te mere, da ne bi predstave pogumno pripeljala do konca. Zato predoseljskim kulturnikom prihodnja dva vikenda, ko bodo sledile ponovitve Lumpacivagabunda na prostem, zaželimo le še: brez dežja.