Škoparjeva hiša odprla vrata

Minuli petek so na vrtu Loškega gradu po dolgih letih za obiskovalce znova odprli Škoparjevo hišo.

Škofja Loka – Z odprtjem Škoparjeve hiše na vrtu Loškega gradu se je v petek uresničila dolgoletna želja loških muzealcev. Naj spomnimo, da je leta 1962 na grajskem vrtu zaživel eden prvih muzejev na prostem pri nas. Med objekti, postavljenimi na ogled, je bila tudi stara Škoparjeva hiša, ki so jo preselili iz Puštala. Zaradi vandalizma so danes na vrtu poleg hiše ohranjeni le še kozolec, mlin in vodnjak. Da ne bi samevali na grajskem vrtu, so se v muzeju odločili, da za začetek opremijo in za javnost odprejo bivalne dele Škoparjeve hiše: vežo s črno kuhinjo, 'hišo' in kamro. S tem so po besedah Jane Mlakar, direktorice Loškega muzeja, oživili muzej na prostem. Odprtje Škoparjeve hiše sta z nastopom obogatila Pihalni orkester Škofja Loka in Kvartet Trio.

Škoparjeva hiša je nastala v 16. stoletju in predstavlja tip hiše s črno kuhinjo. Predstavlja bivalno kulturo kajžarjev in malih kmetov širšega loškega okolja v obdobju od 16. do konca 19. stoletja, je razložila Mojca Šifrer Bulovec, kustosinja za etnologijo. Hiši so v 18. stoletju dodali kamro in nov strop. Največjo obnovo je doživela leta 1906. V črni kuhinji so postavili dimnik ter prizidali in obnovili ognjišče. V 'hiši' so obnovili pod in lončeno peč, kamro pa z leseno pregrado ločili na dva dela. Dogradili so hlev še in skedenj. »Z odprtjem Škoparjeve hiše smo pridobili novo stalno zbirko, ki predstavlja, kako so ljudje nekoč živeli. Opremo bomo v prihodnje še dopolnjevali. Vseh predmetov nismo hranili v muzeju, ogromno so nam jih darovali,« je dejala Šifrer Bulovčeva in dodala, da v prihodnje želijo za javnost odpreti tudi druge dele Škoparjeve hiše. »Lahko bi uredili skedenj, prikazali kmečko orodje, v hlevu bi se dalo predstaviti živinorejo, v kleti pa načine tedanjega shranjevanja živil.«