Škodo odpravljajo, spomini ostajajo

Devet mesecev po katastrofalnih poplavah, ki so v Železnikih uničile prek tristo domov, se življenje v tej občini vrača v ustaljene tirnice. Precej prebivalcem je s pomočjo velike solidarnosti Slovencev uspelo obnoviti poplavljena stanovanja. Kljub temu je boleč spomin na katastrofo še vedno globoko v domačinih, ki se ob vsakem večjem deževju bojijo, da bi narava znova pokazala svojo moč.

Med tistimi, ki se vedno znova bojijo obilnejših deževij, je zagotovo Barbara Benedičič s Plavža, ki stanuje le dobrih 20 metrov stran od Selške Sore. Tam reki ni treba dosti narasti, da prestopi breg in zalije njeno stanovanje. »Nas po letu 1990 ni zalilo samo dvakrat, ampak je poplavljalo vsaka tri leta,« je povedala Barbara, ki se je po najhujših, lanskih poplavah odločila, da ne bo več obnavljala stanovanja v pritličju hiše, ki je bilo doslej že tolikokrat pod vodo. »Nima ga več smisla urejati. Ko sem leta 1995 v celoti obnovila stanovanje, mi ga je dva meseca kasneje zalilo. Preveč škode nastane. Imela sem protipoplavna vrata, ki so dobro tesnila, vendar pri takšni poplavi, kot je bila septembra, ne pomaga nič. Voda je stanovanje zalila do višine 1,8 metra, skoraj do stropa,« se spominja sogovornica, ki se je iz poplavljenega stanovanja rešila tako, da je prebila strop in skozi luknjo zlezla v zgornje nadstropje, kjer je živela mama. Slednjega se, začuda, danes spominja z nasmeškom na ustih.

Po lanskih poplavah skupaj s sinovoma živi pri mami v prvem nadstropju. »Mama pravi, da so očitno vsake poplave hujše, saj vsakič dlje časa stanujemo pri njej,« pripoveduje Barbara. S sestro sta lastnici prek tristo let stare hiše, ki sta jo pred ujmo nameravali obnoviti, a sta se nato odločili, da jo raje porušita in na istem mestu zgradita stanovanjski dvojček, v katerem bosta obe bivalne prostore uredili v prvem nadstropju. »V pritličju po septembrskih poplavah res ne mislim več živeti. Spodaj bo kurilnica, kolesarnica, fitnes …,« našteje. Pa je smiselno hišo graditi na lokaciji, ki jo je že tolikokrat doslej poplavila Sora? »Druge možnosti ni. Zemljo je nemogoče kupiti drugje, ker je predraga,« odvrne.

S pomočjo, ki jo je dobila po ujmi, je zadovoljna. »Ljudje so ogromno prispevali, tudi fizično so pomagali.« Čeprav so se v zadnjem času v Železnikih širili dvomi o poštenem in transparentnem razdeljevanju humanitarne pomoči, se Barbari zdi, da je občina sredstva razdeljevala pravično: »Slišala sem, da se nekateri pritožujejo. Veliko je odvisno od tega, koliko škode so ljudje prijavili popisovalcem. Vsak upravičenec je dobil, kar je prijavil. Sama sem dobila osem tisoč evrov pomoči.«

V pritličju ne bi mirno spali

Devet mesecev po ujmi je povsem v razsulu tudi pritličje hiše Weiffenbachovih na Plavžu. Kot je povedal Tomaž Weiffenbach, se bodo še ta mesec lotili celovite prenove hiše. »V pritličju smo imeli dnevno sobo, kuhinja je bila v delu. Sicer pa smo bili vsi zgoraj: jaz, sestra in starša. Zdaj smo se odločili, da bova s sestro uredila stanovanji v prvem nadstropju, starša bosta pa v pritličju, le spalnico bosta imela zgoraj,« je razložil. »Tako naju ne bo odplavilo,« je pristavila njegova mama Majda in dodala, da bi jo bilo strah spati spodaj: »Ne bi imela dobrega občutka. Če bi lil dež, že ne bi spala. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi.«

Z višino dodeljene humanitarne pomoči Tomaž sprva ni bil najbolj zadovoljen. »Pri izpolnjevanju obrazcev za popis škode so bile nekatere stvari napisane dvoumno. Šele po pogovoru s sosedi sem ugotovil, da sem se zmotil, ker imamo spodaj del bivalnih prostorov. Pritožil sem se in tako so nam dodelili dodatnih dva tisoč evrov. Skupaj smo prejeli pet tisoč evrov pomoči. Ker je na občinskem humanitarnem računu ostal denar, najbrž še lahko pričakujemo pomoč, menda za fasade, kar se mi zdi v redu,« meni Tomaž, ki ocenjuje, da bi bilo s pomočjo, ki jo je dodeljevala občina, izplačano zavarovalnino ter pomočjo sosedov, prijateljev in sodelavcev težko povrniti pritličje v prvotno stanje.

Z obnovo domov se soočajo tudi na Zalem Logu, kjer je mnogim ogromno škodo povzročil podivjan hudournik Pruharica. Mariji Benedičič in njenemu sinu je zalilo vse bivalne prostore. Zdaj sta stanovanje po večini že obnovila, zamenjali so 'pod', prav tako uničena okna, vrata in pohištvo, stene so pobeljene, a se na njih že kaže vlaga. Zidovi so bili očitno premalo izsušeni. »Od občine sva dobila približno enajst tisoč evrov, pomagali so nama še sorodniki, nekaj pa sva dodala sama, da sva obnovila stanovanje. S pomočjo sem zadovoljna, nič pa ne bi imela proti, če bi nama dali še kakšen evro. Ponekod bo še treba pobeliti, čaka naju fasada in urejanje okolice hiše,« je povedala Marija, ki jo je groza ob misli na lansko katastrofo. »Vse drugo sem že doživela, take vode pa še ne. Pri nas ni še nikoli poplavilo. Na kavču v 'hiši' sem sedela in čakala, kaj bo, nakar je samo počilo. Voda je vdrla skozi vrata. Vpila sem na kavču, da so prišli in me dali na peč. Tudi na peči sem vpila, ker me je tako zeblo in dušilo. Kadar pada dež, me je strah, in to zelo, da bi se kaj takega ponovilo,« se spominja sogovornica.

Pomoč med tristo in 16 tisoč evri

Večina poplavljenih domov je devet mesecev po ujmi vendarle že za silo obnovljena, k čemur je precej pripomogla tudi velika solidarnost Slovencev, ki je v težkih trenutkih prizadetim ljudem vlivala moč in pogum. A prav dvomi o pravičnosti in transparentnosti razdeljevanja humanitarnih sredstev so v zadnjem času v Železnikih dvignili precej prahu. Tako so Občina, Rdeči križ in Karitas, ki so zbirali in razdeljevali humanitarno pomoč, sklicali novinarsko konferenco, na kateri so odločno zavrnili očitke, da so pomoč prizadetim v poplavah delili nepravično. Skupaj so 310 prizadetim gospodinjstvom doslej izplačali 1,6 milijona evrov pomoči: od tega največ Karitas - 693 tisoč evrov, Občina je oškodovancem nakazala 528 tisoč evrov, Rdeči križ 246 tisoč, center za socialno delo pa je prispeval 41 tisoč evrov. Pomoč gospodinjstvom se je gibala med tristo in 15.915 evri. Na splošen občinski humanitarni račun, namenjen pomoči občanom, je skupaj priteklo za 1,8 milijona evrov donacij, na njem pa torej ostaja še 1,3 milijona evrov. Slab milijon evrov bodo namenili za obnovo fasad 120 objektov.

Občina Železniki je sicer na vseh humanitarnih računih zbrala skoraj 2,7 milijona evrov: 150 tisoč evrov so zbrali za obnovo družbenih objektov, 66 tisoč za kulturni dom, na sklic za zdravstveni dom pa je priteklo prek pol milijona evrov donacij.

Zdravstveni dom v Selcih na partizanski ravni

Ob obnovi poplavljenih domov v Železnikih bolj ali manj uspešno poteka tudi sanacija družbenih objektov. Medtem ko so minuli konec tedna v Selcih slovesno odprli prenovljen športni park Rovn, pa bodo zdravniki v Železnikih na slovesno odprtje obnovljenega zdravstvenega doma na Racovniku očitno čakali še najmanj pol leta. Devet mesecev po poplavah se obnova še ni pričela, a kot kaže, naj bi zdravstveni dom vendarle začeli obnavljati kmalu, saj so pred kratkim izbrali izvajalca, podjetje Zidgrad iz Idrije. Obnova bo stala 1,3 milijona evrov, zdravniki naj bi se v nove prostore preselili do konca leta. Do tedaj bodo delovali na začasni lokaciji v župnišču v Selcih, kjer delovne razmere niso ravno najboljše.

»Prostori so veliki, a niso v skladu s sodobno medicino. Sobe niso funkcionalne; sestra na primer deluje v istem prostoru, kot je prevezovalnica, vmes je le zavesa, vse se sliši. Skladiščnih prostorov skoraj nimamo. Bolj kot ne smo na partizanski ravni,« je ponazoril zdravnik Branko Košir in dodal, da vsi skupaj že težko pričakujejo selitev v obnovljen zdravstveni dom. »A če hočemo imeti bolj kakovostne prostore kot prej, je bilo treba pripraviti nov načrt in izpeljati postopek. Glede na vse večje število prebivalcev, je predvidena tudi ambulanta za četrtega zdravnika. Če bomo imeli še dom ostarelih, o katerem se kar veliko govori, bomo dodatnega zdravnika sploh potrebovali. Fizioterapija se bo preselila v prvo nadstropje, izkoriščeni bodo tudi podstrešni prostori. Celotno stavbo naj bi izolirali, zato upamo, da v kleti ob večjem dežju voda ne bo več kapljala iz sten.«

Na mrtvi točki je bila precej časa tudi obnova nogometnega igrišča v Njivici. Po začetnih zapletih so ga pred kratkim vendarle dvignili za pol metra s prodom iz Sore, v teh dneh naj bi bil izdelan projekt za ureditev novega nogometnega igrišča z umetno travo. »Najprej ga bomo poslali v potrditev na ministrstvo za okolje in prostor zaradi sofinanciranja iz sanacijskega progama. Čez dva meseca naj bi se pričela gradnja, ki bo stala tristo tisoč evrov. Upamo, da bodo sredi oktobra naši nogometaši že uporabljali igrišče,« je povedal predsednik Nogometnega kluba Železniki Niko Bertoncelj. Po ujmi so nogometaši iz Železnikov vse tekme morali odigrati v gosteh. Treningi so bili redkejši, potekali so na igrišču na kranjskem stadionu, na manjšem igrišču v Luši in na asfaltnem igrišču v Dražgošah. Posledično so tudi rezultati nekoliko slabši, pri mlajših selekcijah pa opažajo upad.

Davča: Otroci bodo na poti v šolo varnejši

S posledicami poplav se bodo zagotovo precej časa soočali v Davči, kjer je Davščica močno poškodovala regionalno cesto. Za promet je uradno zaprta, vendar jo kljub temu mnogi uporabljajo. A kot kaže, se bodo krajani do svojih domov kmalu vozili po bolj urejeni cesti. Državni zbor je namreč z rebalansom letošnjega državnega proračuna zagotovil denar za vzpostavitev začasne prevoznosti ceste v Davčo. Za zasilno obnovo je predvidenih 330 tisoč evrov, s čimer naj bi popravili oporne zidove, namestili varnostne ograje in makadamske odseke preplastili z asfaltom. Dela naj bi se pričela v nekaj tednih, zaključila pa do pričetka novega šolskega leta, da bodo otroci na poti v šolo varnejši. V Davči boljšo prevoznost ceste težko pričakujejo, na drugi strani pa se bojijo, da bi to utegnilo odmakniti pričetek celovite rekonstrukcije ceste. »Na direkciji za ceste zatrjujejo, da naj bi bila cesta zgrajena do leta 2011, bojim pa se, da ne bo tako. Državni načrt razvojnih programov, ki je temelj za pripravo državnega proračuna, kljub poplavam namreč ostaja nespremenjen. V njem je še vedno zavedena rekonstrukcija ceste v Davčo iz leta 2007, mislim pa, da bi se načrt moral spremeniti v skladu z nastalo problematiko in to cesto obravnavati kot prioritetno,« opozarja Peter Prezelj, predsednik odbora za gradnjo davške ceste.