Spomin na grozote vojne

Pod Ljubeljem, kjer je bilo edino nemško koncentracijsko taborišče pri nas, so se spomnili žrtev nacistov. Govornika Borut Sajovic in Zdenka Čebašek Travnik sta obsodila nasilje.

Podljubelj – Junija 1943 so pripeljali prve internirance v južno podružnico taborišča Mauthausen pod Ljubeljem. Zaporniki so gradili ljubeljski predor do decembra 1944. Taborišče so naslednje leto osvobodili partizani, žal pa tega ni dočakalo 37 taboriščnikov. Na te žalostne dogodke je spomnila sobotna slovesnost ob 63-letnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč.

Med množico udeležencev so bile delegacije taboriščnikov iz Francije, Avstrije, Italije in drugih držav, katerih državljani so trpeli v taborišču. Prišli so člani diplomatskih predstavništev, koroški partizani, člani slovenske borčevske organizacije in predsednik Janez Stanovnik ter svobodomiselni ljudje. »Več kot desetletje se udeležujem prireditev pod Ljubeljem, kamor sem prišel zadnje dni iz severne podružnice. Imel sem številko 77117 in rdeč trikotnik za politične zapornike. Nismo bili ljudje. Delali smo do onemoglosti, malo spali in še manj jedli. Hudobni pazniki so lahko ubili kogarkoli in kadarkoli. Takrat mi je bilo sedemnajst let, a me zli spomini še spremljajo. Žal sem edini še živeči taboriščnik z Ljubelja,« je povedal 81-letni Franc Vidmar iz Ribnice. Kot je dodala 83-letna Iva Poličar z Bleda, je bila med vojno borka. Prihaja na vsa srečanja, kjer obujajo spomine na junaštva partizanov in grozote vojne.

Tržiški župan Borut Sajovic je ob pozdravu menil, da so tudi taboriščniki izpod Ljubelja s svojim trpljenjem tlakovali pot k združeni Evropi. Pozval je državo, naj spominski park razglasi za državni spomenik in poskrbi za njegovo vzdrževanje. Obenem naj opusti misel na rušenje objektov na mejnem prehodu Ljubelj, kjer bi lahko bil muzej o taborišču. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je v govoru poudarila, da so se kljub dolgotrajnemu prizadevanju za človekove pravice vojne ponavljale in povzročale hude krivice. Zato bi nam moralo postati glavno vodilo v življenju spoštovanje človeka. Razmišljanja o miru, svobodi in vojni so dodali učenci iz Podružnične šole Lom pod Storžičem, kulturni program pa je obogatil Pihalni orkester Tržič.