Sedmica: Ena sama je prva dama

Dama je igra s črnimi in belimi figurami. Dama se reče tudi šahovski figuri, ki jo igralca ene najstarejših družabnih iger pomikata vzdolž in počez po šahovnici. Kvartopirci prisegajo na pikovo, karovo, križevo ali srčevo damo. Odvisno, katera karta je adut.

V maniri meščanske družbe pomeni dama spoštljiv naslov za odraslo žensko; primer: Dama s kamelijami. V nekaterih družbah je z izrazom dama mišljena ženska, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; primer: prva dama nekdanje jugoslovanske kraljice Marije Karađorđević je bila Frančiška Tavčar, žena nekdanjega ljubljanskega župana in slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja, sicer liberalca po prepričanju. Izraz prva dama pomeni tudi žensko, ki na področju svojega udejstvovanja ali po svojem položaju presega vse druge.

In tako smo pri današnji temi: prva dama se reče tudi ženi predsednika neke države. Pri tem izraz žena ne pomeni spola, pač pa družbeni status. Natančneje rečeno, prva dama je odrasla ženska, poročena s predsednikom neke države. Da ne bo pomote, bom z drugimi besedami razložila še enkrat: prva dama neke države je tista (navadno polnoletna) oseba ženskega spola, ki je – naključno ali ne – omožena s predsednikom te iste države. Se pravi, zaročenke, priležnice, koruznice ali kakor koli že rečemo ženski, ki drži predsednika države (ali, če že hočete, vladnega predsednika) na cesti oziroma v javnosti pod roko, odpadejo. Nič ne rečem, zaročenka, koruznica ali priležnica nekega predsednika ali vladarja je lahko prvovrstna dama in z izjemnim vplivom na svojega simbolno rečeno ali dobesedno kronanega ljubimca (za primer navajam madam Pompadur), uradna prva dama neke države oziroma prva dama po protokolu pa ne more biti. Vsaj za moje razumevanje stvari, za moje pojmovanje družbenih norm ne. Pa naj ji bo ime Polonca, Urška, Špelca ali kako drugače.

Notranje bistvo prve dame neke konkretne države je, da je ena sama in kot takšna ekskluzivna. V deželici pod Alpami, v kateri so sicer povsem normalne stvari često obrnjene na glavo, pa je tako, da nimamo ekskluzivne prve dame, pač pa imamo ekskluzivne navade. Ekskluzivno slovensko, denimo, je, da je celo pri najbolj normalnih in najbolj samoumevnih rečeh narod praviloma razdeljen na dvoje, na tiste, ki so za (kar koli) in na tiste, ki so proti (čemur koli). V aktualnem primeru je kar koli prva dama. Tako imajo eni za prvo damo deželice na sončni strani Alp gospo Barbaro Miklič Türk in mednje spadam tudi sama, eni pa gospodično Urško Bačovnik, ki bo, če bo, šele nekoč v prihodnje gospa Janševa, ampak to je lahko predmet katere druge razprave. Tisti, ki želi javnosti prodati teorijo o dveh prvih damah, čeprav le v imenu ljubega miru oziroma zato, da je volk sit in koza cela, pa je navadna zmeda.

Čisto mogoče je, da je prav zaradi slovenske ekskluzivnosti gospa Laura Bush, nesporna prva dama Združenih držav Amerike, v ponedeljek dopoldne po ljubljanskih ulicah pohajkovala sama. Sama, kajpada, pomeni brez prve slovenske dame, gospe Barbare Miklič Türk in brez »prve« slovenske dame, gospodične Urške Bačovnik. Da prve dame slovenskega zunanjega ministrstva, gospe Marjetice Rupel, ki je bila v slovenski javnosti zadnjič podrobneje omenjena, ko je kupovala metle in ki je v Narodni galeriji očitno ne poznajo, niti ne omenjam.