Na ogled vsi - izmi tega sveta

V četrtek so v Galeriji Prešernovih nagrajencev odprli razstavo izbora del, ki so jih v 43 letih slikarske kolonije Izlake-Zagorje ustvarili udeleženci, Prešernovi nagrajenci. "Mislim, da gre za kompetentno razstavo vrhunskih slovenskih likovnih ustvarjalcev različnih generacij in umetniških izrazov," je povedal dolgoletni umetniški vodja kolonije, akademski slikar Nikolaj Beer.

Z vseh dosedanjih izlaških kolonij se je »nabralo« prek osemsto likovnih del, kar je v zagotovo izjemno obsežen nabor za pripravo izbora za tovrstno razstavo. Edina prednost je bržkone dejstvo, da gre »samo« za Prešernove nagrajence?

»Pravzaprav je največja težava v tem, da so dela precej razkropljena po različnih podjetjih in organizacijah v občini. Gojimo namreč prakso, da jih nekako dajemo »v najem« tistim, ki so tudi pokrovitelji kolonije. Sicer pa je več kot polovica del shranjenih v sicer že dolgo pretesnem depoju v prostorih Kulturnega centra Delavski dom v Zagorju. Odločili smo se tudi, da del Prešernovih nagrajencev na bomo več izposojali, saj se slike po trideset in več letih tudi poškodujejo. Žal pa za restavriranje, nove okvirje in podobno vedno manjka denarja.«

Če sem prav štel, je v Kranju na ogled 44 del, olj in akrilov na platnu, akvarelov, grafičnih del, pa tudi dva lesena kipa …

»Drži. Vseh udeležencev naše kolonije, ki so prejeli Prešernovo nagrado ali pa nagrado Prešernovega sklada, je 21, štirje z veliko nagrado, ostali s skladovo. Z odprtimi rokami smo sprejeli pobudo Marka Arneža za to razstavo, saj se je zgodilo prvič, da se kolonija v takem obsegu predstavlja zunaj Izlak oziroma Zagorja. Prepričan sem, da je razstava zanimiva in na precej visoki ravni, saj si lahko ogledate dela velikih imen slovenske likovne umetnosti, kot so Avgust Černigoj, Miha Maleš, France Slana, Ive Šubic, Milan Rijavec, Jože Tisnikar, Maksim Sedej …«

Ena od zanimivosti te razstave so tudi dela nekaterih danes uveljavljenih umetnikov, ki so na koloniji sodelovali še v mladih letih, ko so slikali povsem drugačne slike, kot sedaj v zreli umetniški dobi. Krašovčeve tako rekoč ne prepoznam …

»Krašovčeva se je očitno navdušila na tega našega rudniškega škrata bergmandaljca in motiv izpod zemlje. Se strinjam, mnogi kasneje uveljavljeni umetniki so na naši koloniji ustvarjali v mladih letih. Sicer pa na razstavi predstavljamo avtorje različnih generacij, umetniških smeri in obdobij. Tu imate na ogled vse take in drugačne -izme. Tu so slike tako udeležencev prvih kolonij, kot so Slana, Rijavec, Maleš, pa do mlajših udeležencev in nagrajencev, kot je recimo Jože Slak Đoka.

V začetku so res slikali nekoliko bolj programsko, kasneje pa smo se odločili, da vsak umetnik ustvarja v okviru lastnega likovnega izraza. Mnogi so namreč že izdelana likovna imena in ne bi bilo smiselno jih kakorkoli omejevati. Je pa v zadnjih letih kolonija dobila mednarodne razsežnosti, saj gostimo umetnike iz različnih koncev Evrope, iz Finske, Švedske, Danske, Irske, Nemčije, Španije, Italije, Malte …

Letos bo na vrsti že 44. kolonija, če se ne motim enkrat poleti?

»Kolonija se vsako leto odvija med 10. in 20. julijem, ne glede na to, kateri dan v tednu je to. Vsako leto pride najmanj deset ustvarjalcev, mnogi ustvarjajo v naravi, drugi dela prinesejo s seboj in pridejo predvsem izmenjevat mnenja, v družbo bi tudi lahko rekli. Praviloma gre za akademske slikarje, kiparje, je pa tudi res, če bi bilo petnajst umetnikov ranga Tisnikar, bi jih rade volje povabili. Tisnikar je bil na koloniji recimo vsaj trikrat, štirikrat. Ponavadi je prišel s harmoniko. Razstava del je potem praviloma v decembru.«

Kolonija kljub dolgoletni tradiciji še vedno odlično živi, prihajajo novi in novi umetniki, kako razmišljate vi, ki skrbite za njen nemoten potek?

»Vedno mislimo, da se ljudje tu okoli kaj dosti ne ukvarjajo z nami, a vsako leto, če ne srečajo slikarjev, ki bi ustvarjali zunaj, sprašujejo, češ a' letos ni kolonije. Tako da, mislim, da bi bili zelo okarani, če je ne bi več organizirali.«

Na tokratni razstavi v Kranju žal manjkajo mnogi, ki niso prejeli Prešernovih nagrad, pa bi bilo vendarle vredno pokazati njihova dela …

»To je seveda res, ampak glede na koncept kranjske galerije, tudi zelo kvalitetna dela tistih, ki niso prejeli nagrade, tokrat ne pridejo v poštev. Saj je tudi del nagrajencev še več, a smo vendarle naredili izbor. Zagotovo je kakšen od umetnikov še vedno po krivici prezrt.«

Kakšna je vaša osebna izkušnja s kolonijo. Iz rodnega Prekmurja ste prišli na kolonijo v Izlake, kjer ste kasneje tudi ustvarili družino …

»Na kolonijo me je povabil prijatelj Zdenko Huzjan in spomnim se, ko sem v Celju spraševal, kje so Medijske toplice, mi je tisti na postaji dejal, da se bom zato moral peljati na Hrvaško … No, kot vidite, mi je uspelo priti na kolonijo, zdaj pa sem tudi že več kot 20 let njen umetniški vodja.«