Čakajo na povrnitev škode

Železnikarska podjetja v teh dneh pričakujejo odločitev o povrnitvi poslovne škode, ki je nastala po lanskem neurju. Razpisa za povrnitev škode na objektih še ni.

Železniki – Domel (s Tehtnico), Niko in Alples predstavljajo steber gospodarstva v občini Železniki, lanskega septembra pa so se zaradi ujme znašli na preizkušnji. »Vpliv škode je ogromen, zato smo v družbi lani beležili izgubo, vendar še računamo na obljubljeno pomoč iz državne blagajne,« nam je pred kratkim povedala Jožica Rejec, predsednica uprave Domela. Domel skupaj s hčerinsko Tehtnico zaposluje kar 1.100 sodelavcev, škodo zaradi ujme pa so ocenili na več kot osem milijonov evrov.

Vsa omenjena podjetja so kmalu po naravni katastrofi prejela po dvesto tisoč evrov državne pomoči, zatika pa se pri še isti dan dani obljubi o pomoči zaradi katastrofe. Jožice Rejec v preteklih dneh nismo uspeli priklicati, zato pa sta na naša vprašanja odgovorila Franc Zupanc, generalni direktor Alplesa, in Rado Čulibrk, predsednik uprave Niko Železniki.

Del pomoči do konca meseca?

Oba sta potrdila, da naj bi bila odločba o sofinanciranju poplavne sanacije že spisana, vendar jo mora odobriti še Evropska komisija. »Potrdilo iz Bruslja pričakujemo sredi tega meseca, konec meseca pa tudi denar. Tako so nam obljubili na ministrstvu za gospodarstvo,« pravi Franc Zupanc. Obljubljeno pomoč za sanacijo pričakuje tudi Rado Čulibrk: »Zelo bomo veseli in hkrati presenečeni, če bo denar zares izplačan do konca junija. Po najnovejši verziji naj bi prejeli 60 odstotkov od vrednosti gospodarske škode, torej za izpad dohodka, neizvršitev naročil, škodo na polizdelkih in izdelkih.«

V Alplesu škodo ocenjujejo na 2,5 milijona evrov, kot rečeno, pa do konca meseca pričakujejo povračilo za škodo, ki je nastala na uničenih zalogah, poškodovanih strojih in napravah in zaradi izpada proizvodnje. »Upam na 50- do 60-odstotno povračilo ocenjene škode,« pravi Zupanc. »V Niku škodo ocenjujemo na 1,9 milijona evrov, do sedaj smo od države, zavarovalnice in kot pomoč kupcev in dobaviteljev prejeli manj kot 380.000 evrov,« pojasnjuje Rado Čulibrk in dodaja, da so izgubili več kot mesec dela v proizvodnji, dlje časa ni delala nujno potrebna galvanska linija, zatikalo se je tudi drugje.

Kdaj povračilo za škodo na objektih?

Veliko bolj se zatika pri povračilu škode na objektih, ki je v domeni ministrstva za okolje in prostor. Pravih informacij v železnikarskih podjetjih nimajo, oklepajo pa se obljub. Po njih naj bi prejeli okoli 30 odstotkov škode, kdaj bo razpis in kdaj bi lahko obljubljeni denar prejeli ne vedo. »Škoda zaradi neurja oziroma morebitna pridobitev pomoči po poplavi vpliva tako na bilanco stanja kot uspeha. Izpad zalog in proizvodnje je seveda neposredno vplivalo na naše poslovanje, sicer pa izgube lani nismo imeli,« pojasnjuje Zupanc in dodaja, da je bil dobiček veliko pod pričakovanim. Znašal je komaj nekaj čez sto tisoč evrov, sicer bi bil vsaj 10- do 15-krat višji.

Niko je lani poslovno leto končal z 1,4 milijona evrov dobička, brez nepredvidenega dogodka pa bi bil rezultat mnogo boljši. »Kaj bomo storili z odškodnino? Rajši govorim o stvareh, ki so že dejstvo, kljub temu pa velja, da s tem denarjem ne bomo obogateli, ampak bomo delali naprej s svojim tempom in strategijo. Pridobljena pomoč bo šla le za poravnavo bančnih kreditov,« je pojasnil prvi mož Nika Železniki. »Enostavno bomo poravnali naš izpad, predvsem pa izvedli izboljšave na objektih in napravah, da nas voda ne bi mogla več tako prizadeti. V ta namen že posodabljamo strugo Sore in gradimo dva nova mostova,« pa pojasnjuje direktor Alplesa Franc Zupanc. Zaradi neurja v tem lesarskem podjetju tudi za mesec dni zamuja gradnja sodobnega skladišča. Poskusno ga bodo začeli uporabljati čez dober mesec.