Vsi so za ustanovitev pokrajin

Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je s sodelavci na posvetu s politiki in gospodarstveniki na Bledu znova poudaril potrebo po ustanovitvi pokrajin.

Bled - Pokrajine potrebujemo, da se bo Slovenija enakomerneje razvijala, sedaj namreč obstajajo velike razlike med statističnimi regijami, je na Bledu povedal minister Ivan Žagar. Da so pokrajine potrebne in da vmesna raven odločanja med občino in državo prinaša vrsto prednosti, se strinjajo tako v stroki kot v politiki, tudi parlament, ki je s ciljem ustanovitve pokrajin z dvetretjinsko večino sprejel spremembe ustave. Tudi vsa zakonodaja je v celoti pripravljena, je zatrdil minister Žagar, odprta ostajajo le še nekatera vprašanja, povezana s financiranjem, in pokrajinski zemljevid. Ta mora biti sprejet z dvetretjinsko večino, vendar sedaj tolikšne politične podpore nima. Minister je še dejal, da v Sloveniji s pokrajinami ne ustanavljamo dežel, kot jih imata denimo Avstrija in Nemčija, pač pa bi bile primerljive denimo s švicarskimi kantoni. Večje države imajo več ravni od države navzdol, z našimi pokrajinami pa bi zadostili uredbi Evropske unije, ki govori o enotah z okoli 150 tisoč prebivalci. Koriščenje evropskih sredstev ni edini motiv za pokrajine, za to bi bili dovolj že dve kohezijski regiji. Minister Žagar je s sodelavci govoril o dodani vrednosti, ki bi jo pridobili s pokrajinami. Država bi na pokrajine prenesla vrsto pristojnosti, z njimi tudi okoli štiristo zaposlenih, dobile pa bi tudi znatna sredstva, in sicer iz primerne porabe in iz davka na promet pravnih oseb. Gorenjska bi od 1,2 milijarde evrov, kolikor jih bo država razdelila pokrajinam, dobila 102 milijona evrov. Več kot polovico sredstev bi namenili razvojnim nalogam.

Notranji minister Dragutin Mate in državni sekretarji Darko Žiberna (zdravstvo), Mitja Bricelj (okolje) in Robert Marolt (pravosodje) so govorili o posameznih področjih, ki jih bodo lahko pokrajine bolje urejale, kot jih sedaj država. Jeseniška bolnišnica na primer ob sedanjem centralnem odločanju ne more zaživeti, kot bi lahko. Upravljanje z vodami in gospodarjenje z odpadki bosta učinkovitejša na pokrajinski ravni. Gospodarjenje s prostorom bo pokrajinska naloga, na pokrajine bi prenesli tudi zemljišča, s katerimi sedaj razpolaga sklad kmetijskih zemljišč.

Država pokrajinam podtika kukavičja jajca

Med razpravljavci se je prvi oglasil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je v imenu sedmih županov zgornjegorenjskih občin ponovil znano stališče do pokrajin. Ti so skupaj z občinskimi sveti že lani julija vladi poslali negativno mnenje do predlagane razdelitve Slovenije na pokrajine. Predlagali so, da se oblikuje samostojna pokrajina Zgornja Gorenjska, vsaj v primeru, če bo Slovenija razdeljena na 13 pokrajin. Po njihovem mnenju bi jih bilo dovolj največ osem, ustanovljenih po merilu, ali so se sposobne preživeti same. Ob taki odločitvi bi se odpovedali Zgornji Gorenjski. Stušek je še dodal, da gre pri vladnem predlogu o pokrajinah izključno za evropski denar, in ne za dolgoročno razmišljanje. Župan Kranjske Gore Jure Žerjav pa je dejal, da država na pokrajine prenaša »kukavičja jajca«, tako denimo gospodarjenje z vodami, ki je podhranjeno že v državni pristojnosti, ali pa inšpekcijske službe, ki jih državi ni uspela učinkovito urediti, sedaj pa jih predaja pokrajinam. Igor Draksler iz Škofje Loke pa je spomnil na veliko razvojno ambicijo Gorenjske, ki je v okviru razvojnega sveta izdelala lasten razvojni program, ki ni usmerjen le na evropska sredstva. Žal se Gorenjci ne moremo nič zmeniti med seboj in naposled vedno ugotovimo, da bi potrebovali organe odločanja na gorenjski ravni, ki bi presegli občinske »majhnosti«. Milan Čadež iz občine Gorenja vas-Poljane pa je vprašal, ali je realno pričakovati, da bi ob uspelem referendumu Slovenija še v tem mandatu prišla do pokrajin. Če bo politična volja, je projekt pokrajin mogoče zaključiti še v tem mandatu, je odgovoril minister Žagar, volitve v pokrajinske organe pa bi bile lahko z naslednjimi evropskimi ali lokalnimi. Če pa pokrajine v tem mandatu ne bodo potrjene, se bo v naslednjem vsa zgodba znova začela. Pohvalil je tudi razvojno vizijo Gorenjske, katere realizacija pa ne poteka dovolj hitro. S pokrajinami bi bilo lažje, je prepričan minister Žagar.