Posodovke

Posodovke v Evropi že štiristo let spremlja enaka usoda. Poleti žarijo, pozimi pa vegetirajo v bolj ali manj ugodnih prostorih.

Vse baročne rezidence so imele razkošne oranžerije, v katerih so prezimovale limone, pomaranče, fige, granatna jabolka, lovor, leoncija, mirta, oleander in rožmarin. Na sončni strani Alp je izraz posodovka prvič uporabil župnik Franc Pirc, “oče slovenskega sadjarstva”. Tako je poimenoval sadna drevesa, posajena v čebre. V zadnjem desetletju so posodovke zelo priljubljene. Tradicionalnim - oleandrom, daturam, abutilonom, agapantom, ščitovkam, so se pridružile številne “nove“. A spremenil se je način gojenja. Zaradi omejenih možnosti prezimovanja posodovke jeseni zavržemo in jih na bogato založenih vrtnarijah spomladi znova kupimo. Sicer pa dobro vemo, da je naš trud s prenašanjem težkih posod v prezimovališče zagotovo poplačan - v poletnem času!

Pri daturi Brugmansia sp., imenovani tudi kristavec ali angelska trobenta, nas navdušujejo dehteči cvetovi, odbija pa spoznanje, da se na liste zelo rada naseli pršica. Mogočna posodovka lahko zraste do pet metrov visoko, zato jo pred prezimovanjem močno porežemo. Spomladi eksplozivno zraste in ob redni oskrbi cveti brez prestanka. Pri nas so najbolj razširjene zlato rumena Brugmansia aurea, belocvetna Brugmansia x candida ter vonjava angelska trompeta B. suaveolens. Datura v čebru zraste tudi v pet metrov visoko drevo. Postavimo jo na svetlo, ne presončno, a toplo rastišče. Čim starejše so rastline, več sonca prenesejo. Ne pozabimo: vse dature v listih, plodovih in semenih vsebujejo zelo strupene alkaloide.

Oleander Nerium oleander se v Sredozemlju razrašča ob potokih, zato posajen v posodo poleti potrebuje mnogo vode in hrane. Pogosto iz počitnic na morju prinesemo tudi potaknjence oleandrov. Po tradiciji jih ukoreninjamo v temnih steklenicah. Najlepše cvetijo mladi oleandri in stari, redno obrezani grmi. Sorte s polnjenimi cvetovi gojimo na legi, zaščiteni pred padavinami. Odcvetele cvetove moramo redno odstranjevati, kajti le taki oleandri nam bodo resnično v ponos.

Rantonetijevo krompirjevko Solanum rantonnetii lahko označimo za najbolj priljubljeno posodovko 21. stoletja. Grm, ki se samoniklo razrašča v Braziliji, pri nas zimo preživi na prostem le v Primorju. Treba je vedeti, da močno obrezane rastline zacvetijo šele v drugi polovici poletja. Pogoj za bogato nastavljanje popkov je tudi redno dognojevanje. Klasični vijoličasti sorti so se v zadnjih letih pridružile nove z belimi in pisanimi cvetovi. Najbolj umirjene rasti je pisanolistna zvrst, vse ostale se razrastejo v košate grme, visoke več kot tri metre.

Abutilone so včasih na Dolenjskem imenovali »kravji zvončki«. Kot posodovke gojimo zlasti križance ter sorte, ki izvirajo iz vrste Abutilon megapotamicum. Dolge poganjke visečih abutilonov lahko privežemo ob oporo ter nato uživamo ob dežnikastem izgledu. Pri sorti 'Kentish Bell' se na tankih, prevešajočih poganjkih zibajo rumeno rjavi cvetovi.

Vsaka posodovka je na začetku majhna. To velja tudi za kitajski hibiskus Hibiscus rosa-sinensis. Grm lahko živi dvajset let in več, saj ga z rednim spomladanskim obrezovanjem pomlajujemo. Hibiskus cveti vse leto, tudi pozimi, če ga gojimo pri temperaturi nad 15 stopinj Celzija. V hladnejšem prezimovališču izgubi liste.

Kladivnik Cestrum elegans, ki prihaja iz Mehike, v Evropi gojimo že več kot sto let. Rastlina spomladi hitro zacveti, če med prezimovanjem ne odvrže listov. Lahko pa se zgodi, da nas razočara. V ugodnih razmerah kladivnik med prezimovanjem intenzivno nastavlja popke, kar je razlog, da poleti zaman čakamo na množico cevastih škrlatnih cvetov. Težavo rešimo tako, da rastlini v jeseni skrajšamo poganjke in tako preprečimo cvetenje ob nepravem času.

Agapant Agapanthus africanus ima v Sloveniji že dolgo tradicijo gojenja. Kot priljubljena rastlina naših babic ima številna imena: agapantus, modra ali afriška lilija, modra ljubezen. Rastlino iz družine liljevk lahko gojimo kot trajnico v gredici ali kot posodovko. Med prezimovanjem pri temperaturi tri do sedem stopinj Celzija zalivamo zelo malo. Če agapant prepogosto presajamo, slabo cveti. To storimo šele takrat, ko lonec od številnih korenin “raznese”.

Tibouhino Tibouchina urvilleana na Gorenjskem imenujemo »ti z Bohina«. Tako si pravilno ime barvite posodovke lažje zapomnimo. V tujini je tibouhina poznana kot tropska ali žametna vijolica ter princesina cvetlica. Zanimiva je še preden zacveti, saj jo krasijo žametasto dlakavi listi z izbočenimi žilami. Listni robovi so pri starejših rastlinah izrazito rdečkasto obarvani, v enak odtenek so odeti tudi popki, ki so združeni v manjša socvetja. Zagotovo nas pa navduši, ko se začnejo odpirati svilnati modro škrlatni cvetovi.