Obnova petih mostov kot del širše urbanistične ureditve

Besedilo: Nika Weingerl
sreda, 4. junij 2008 / 06:00

Krajevna skupnost Predoslje je namenila po šest tisoč evrov za obnovo posameznega mostu na območju Krajevne skupnosti Predoslje in Suha. Brezplačno oblikovno znanje je ponudil arhitekt Blaž Basaj, tudi član podskupine za razvoj podeželja (strategija mestne občine Kranj 2008-2023), ki se zavzema za prireditve študentskih arhitekturnih šol po posameznih vaseh.

V roku dveh let bodo na Suhi in v Predosljah obnovili vseh pet mostov. Arhitekt stanujoč na Suhi, Blaž Basaj, je v preteklosti že izdelal načrte za mrliško vežico in ulične luči na Suhi. »Oblikovanje mostov je nadaljevanje dela na ulični razsvetljavi,« je o konceptu novih mostov povedal Basaj. Urbanistična oprema ima tako, vsaj na Suhi, rdečo nit, kar je za celotno podobo in prihodnost vasi izrednega pomena. »Pri mostovih je sicer na prvem mestu varnost, ki jo obstoječi mostovi ne zagotavljajo več. Obnavljajo pa se samo elementi, ki niso več primerni,« pojasnjuje Basaj, in doda: »Zaželeno je, da se ohrani čim več obstoječega in tako ostane nekaj starih avtohtonih elementov. Zato bodo ostali isti betonski nosilci za ograjo. Škoda bi bilo vse porušiti.«

Vaški mostovi so bili v preteklosti tudi sociološkega pomena; na njih se je namreč zbirala mladina. Most kot zbirališče dandanes ni več običaj, pa vendar bodo leseni deli bolj prijazni do tistih, ki radi še kdaj sedejo na ograjo, saj bodo delno iz lesa. »Načrtovanje urbanistične opreme mora biti racionalno. Samo vzdrževanje mora biti preprosto in poceni,« je prepričan Basaj, »ograje mostov bodo iz vroče cinkanega jekla in macesna, ki se bo sčasoma spremenil v sivkast odtenek. Noben material pa ne potrebuje nadaljnjega vzdrževanja.«

Pogled v prihodnost

Obstoj vasi kot posamezne enote je zaradi novih zazidljivih zemljišč vedno bolj ogrožen. Konkretno: Suhi grozi nevarnost, zaradi širjenj S strani Predoselj in Orehovelj. »Pri novih urbanističnih planih naj se ne dovoli več širjenje zazidalnega območja ob cestah,« o nadaljnjem razvoju podeželja pravi Basaj. »Tako se prepreči zlitje dveh vasi v eno. Mora ostati zelena cezura med vasmi, tako kot je to recimo med Suho in Predosljami«. Podskupina za razvoj podeželja je v smernice razvoja vključila tudi formiranje študentskih arhitekturnih šol, kjer bi z mentorji predlagali smernice za razvoj določene vasi s konkretnimi rešitvami. Po najbolj optimističnem scenariju bi tudi Mestna občina Kranj pridobivala sredstva za razvoj oziroma bi jih sofinancirala. »Ohranitev vasi kot samostojne enote je edini način, da se ohrani identiteta vasi,« argumentira Basaj. Tega se zaveda tudi Svet Krajevne skupnosti Predoslje, zato strategija celotne vasi sledi smernicam, ki jih je opisal Blaž Basaj.