Barvitost slovenskih narečij
Skladbe, ki bodo 13. junija predstavljene na osmem Večeru slovenskih viž v narečju, bodo v Škofjo Loko prinesle barvitost slovenskih narečij.
Deset izvajalcev, ki so se uvrstili na letošnji večer narečnih viž, bo predstavilo skladbe v štajerskem, loškem, logaškem, radovljiškem, primorskem, tolminskem, belokranjskem, šmarskem, poljanskem in dolenjskem narečju. Narečno ustreznost prijavljenih besedil že sedmo leto preverja in ocenjuje Francka Benedik iz Pungerta pri Škofji Loki, ki je vrsto let delala v dialektološki sekciji znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot pravi, se kakovost narečnih besedil iz leta v leto izboljšuje: »Če je treba, se z avtorji pomenimo in kaj popravimo ali dodelamo, da so besedila narečno primerna. Veliko je odvisno od avtorja in njegovega obvladanja narečja. Da napišeš besedilo v narečju, moraš najprej obvladati narečje, obenem pa moraš imeti še pesniško žilico. Združiti to dvoje pa ni tako preprosto.«
V vseh teh letih se je Francka srečevala tudi z besedili, ki so bila precej daleč od narečne ustreznosti. »Zgodilo se je že, da so me ob poslušanju pesmi bolela ušesa,« se v smehu spominja Francka in nadaljuje: »Najhuje je, kadar pevci ali člani ansamblov pišejo besedilo v domačem narečju, ki ga ne obvladajo zadosti. Nekateri dajo v besedilo dve, tri narečne besede, med njimi še kakšno slengovsko, in mislijo, da je to že besedilo v narečju. Nekateri zmotno menijo, da so besede, ki niso knjižne, že narečne.«
Besedila morajo obvezno biti napisana v enem narečju. »Mešanje narečij je neskončni greh. Včasih ti zmanjka beseda za dokončanje rime, a je ne moreš nadomestiti z besedo iz drugega narečja ali s knjižno besedo. V določenem narečju se vsaka misel ne da povedati tako, kot si zamisliš. Včasih ni rešitve in je misel treba napisati v drugačni obliki.«
V Sloveniji sicer obstaja sedem narečnih skupin: primorska, dolenjska, gorenjska, koroška, štajerska, panonska in rovtarska, ki so nadalje notranje razčlenjene na več kot 50 narečij. »Za slovenski jezik res velja, da ima vsaka vas svoj glas. Vsaka narečna skupina je jezik zase, med njimi so velike razlike, kot med knjižno slovenščino in hrvaščino na primer,« je še povedala sogovornica, ki je prepričana, da se premalo zavedamo bogastva narečij.
Nagradno vprašanje
Kaj pomeni beseda 'uržah' v poljanskem narečju? Takšno ime si je nadela tudi dramska skupina, ki bo nastopila v revijskem delu večera narečnih viž.
Vaše odgovore lahko pošljete na dopisnicah do torka, 3. junija, na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom 'tv okno'. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa na Bleiweisovi cesti 4, vsak delovni dan od 8. do 19. ure. V nagradni igri lahko sodelujete tudi tako, da na številko 031/691 111 pošljete sms z vsebino vize+pravilni odgovor+ime, priimek in naslov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel festivalsko zgoščenko 8. večera narečnih viž.
V prejšnji številki TV Okna smo vas spraševali po ansamblu iz Šenčurja, ki je doslej največkrat nastopil na Večeru slovenskih viž v narečju. Pravilni odgovor se glasi ansambel Tulipan. Izžrebali smo Antona Trevna iz Besnice, ki bo prejel novo festivalsko zgoščenko.