Priznanji za humanost v gorah

Besedilo: J. R.
nedelja, 1. junij 2008 / 06:00

V krajih pod Triglavom so ponosni na vrhunske alpiniste in gorske reševalce, ki desetletja nesebično pomagajo ljudem, ki se na planinskih poteh ali v previsnih stenah znajdejo v težavah.

Ob klicu na pomoč se takoj odzovejo in pri tem večkrat ne pomislijo, da s pogumnimi dejanji ogrožajo lastna življenja.

Za več kot 40 let požrtvovalnega dela na reševalnih akcijah v gorah sta letos domačina iz Mojstrane Franc Lakota in Klavdij Mlekuž prejela plaketo za življenjsko delo Gorske reševalne zveze Slovenije. Oba sta pot začela v alpinističnih vrstah in se kasneje pridružila reševalcem. Sodelovala sta v številnih reševalnih akcijah in še danes priskočita na pomoč mlajšim.

Plaketi so jima izročili na zboru slovenskih gorskih reševalcev v Poljčah. Tam so spominsko častno plaketo posmrtno podelili tudi Martinu Čufarju iz Mojstrane, ki se je leta 2003 ponesrečil na reševalni akciji v triglavskem pogorju. Franca Lakoto smo že predstavili v začetku leta, ko je za svoje zasluge v gorniški dejavnosti prejel ugledno priznanje Planinske zveze Slovenije.

Klavdija Mlekuža so pri 18 letih premamile stene triglavskega pogorja in začelo se je obdobje vrhunskih plezalnih vzponov doma in v tujih gorstvih. Bil je pobudnik skupine, ki si je nadela ime mojstranske veverice in je pogumno premagovala najtežje stene v domačih in tujih gorah. Že v mlajših letih se je takoj priključil gorskim reševalcem, saj je pomoč v gorah smatral kot svojo dolžnost.

Ob priznanju za življenjsko delo je o svojih humanih dejanjih povedal: »Pomembne izkušnje sem si pridobil že na prvi reševalni akciji, ki je bila zame ena najtežjih. Leta 1962 smo iz Stenarja reševali češkega alpinista. V tistem obdobju je bilo težko. Povsod smo morali peš, akcije so trajale po več dni. Velik napredek je bil, ko se je začelo helikoptersko reševanje. Sam sem leta 1984 opravil tudi tečaj za reševalca letalca. V vsem tem obdobju sem sodeloval v več kot 250 akcijah, ne vodim natančne statistike.

Zakaj pomoč ljudem v gorah? Preprosto zato, ker jo boš lahko nekoč tudi ti potreboval. Normalno je, da se takoj odzoveš klicu. Imel sem srečo, da se v vsem dolgem obdobju nisem znašel v nevarnostih, ne kot plezalec in ne kot reševalec. Morda tudi zaradi tega, ker sem vedno imel pametno taktiko. Spoštoval sem zakonitosti gora in sten. Uporabljal sem ustrezno opremo in se nisem podajal v gore v slabem vremenu.«