Maja Horvat (violina), Valentina Gnamuš (klavir) in Romana Šimbera (čelo) s profesorjem Matijo Lorenzom

Vrhunski profesor mentor mladih glasbenic

V Glasbeni šoli Jesenice so v tem šolskem letu sodelovali z vrhunskim pedagogom Matijo Lorenzom.

Tri nadarjene mlade glasbenice, učenke Glasbene šole Jesenice so v tem šolskem letu dobile izjemno priložnost za izpopolnitev svojega glasbenega znanja. Njihov mentor je bil namreč vrhunski glasbenik, violončelist in pedagog profesor Matija Lorenz iz svetovno znanega tria Lorenz (trio je lani po pol stoletja prenehal delovati). Profesor Lorenz je z Jesenicami povezan na poseben način, saj je bil njegov oče doma s Slovenskega Javornika, njegov stari oče pa je poučeval prav na jeseniški glasbeni šoli. »Zato sem malo sentimentalno navezan na ta kraj,« je povedal profesor, ki je sam dal pobudo, da bi v tem šolskem letu prevzel mentorstvo nad tremi učenkami jeseniške glasbene šole, sestavil trio in ga pripravil na državno tekmovanje mladih glasbenikov. Izbrali so tri odlične učenke, štirinajstletno Valentino Gnamuš, ki že devet let igra klavir, dvanajstletno violinistko Majo Horvat in trinajstletno čelistko Romano Šimbera. Profesor Lorenz je na Jesenice prihajal vsako soboto dopoldne in jih poučeval dve šolski uri. Naštudirale so zelo zahteven program, ki se sicer igra na koncertih. »Dekleta so bile zelo dobre učenke in dosegle so lepo raven,« je povedal profesor Lorenz. Na regijskem tekmovanju so prejele zlato priznanje, na državnem tekmovanju pa srebrno plaketo. Pripravile pa so tudi zaključni nastop v dvorani jeseniške glasbene šole, na katerem so se najprej predstavile kot solistke, nato pa so tri skladbe zaigrale skupaj. In kaj so povedale o učenju pri profesorju Lorenzu? Je zelo dober pedagog, ki nas je poučeval z veliko mero potrpljenja, so povedale Valentina, Maja in Romana. Romana bo že jeseni nadaljevala šolanje na srednji glasbeni šoli, Valentina se bo na to pripravljala, o srednji glasbeni šoli pa razmišlja tudi Maja. Kot je še povedal profesor Lorenz, je prav komorna glasba in igranje v komornih zasedbah zelo pomembno in bo mladim glasbenicam zelo koristilo, saj se na ta način učijo soigre in poslušanja druga druge. Vsekakor imajo nadarjena dekleta pred seboj lepo glasbeno prihodnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Triglavska roža na Bledu

Bled - Pri Triglavskem narodnem parku so se odločili, da bodo vse, ki si želijo izvedeti več o edinem slovenskem narodnem parku, povabili v novo informacijsko središče...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 15. julij 2009 / 07:00

V Sloveniji že trideset primerov nove gripe

Ljubljana - V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja so danes potrdili še dva primera okužbe z novim virusom gripe A (H1N1). Gre za mošk...

Gorenjska / sreda, 15. julij 2009 / 07:00

Še štirje primeri nove gripe

Ljubljana - V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja so včeraj potrdili še štiri primere okužbe z novim virusom gripe A (H1N1). V Sloven...

Gospodarstvo / sreda, 15. julij 2009 / 07:00

Polovica steze prenovljena

SCT je v soboto končal drugo fazo obnove vzletno-pristajalne steze na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Najzahtevnejši, osrednji del obnove jih čaka prihodnje leto.

Gorje / sreda, 15. julij 2009 / 07:00

Upravno sodišče pritrdilo županu

Gorje - Upravno sodišče je zavrnilo tožbo svetnika Alojza Poklukarja in pritrdilo odločitvi župana Gorij Petra Torkarja, ki je zavrnil pobudo za razpis referenduma o delitveni bi...

Kranj / sreda, 15. julij 2009 / 07:00

Hiše naj bodo, bloki pa ne

Civilna iniciativa Kokrica Mlaka se ne strinja s predlaganim načrtom gradnje nove soseske na območju Mlake - zahod. Kranjski svetniki so osnutek dokumenta sicer sprejeli, a s številnimi pripombami.