Danes čarodej, jutri fijakar ...

Toni Mežan z Bleda je čarodej, še posebej rad izvaja čarovniške vragolije za otroke. Je tudi fijakar, to družinsko pravico je nasledil od svojega očeta. In nenazadnje, svoj glas za dobro občine Bled prispeva v občinskem svetu.

Čarali ste otrokom in odraslim, v zadnjih letih ste bolj zvesti otroškemu občinstvu. S čim jih razveseljujete v tem času?

»Največ igram predstavo Pismonoša Aljoša in čarobni paket, pa tudi predstavi Pika Nogavička praznuje in Papi na obisku. Ravno v teh dneh se je »rodila« lutkovna predstava Muca Copatarica v izvedbi Lutkovnega gledališča Jesenice; povabili so me k sodelovanju, to je tudi moja prva izkušnja z lutkami in moram reči, da mi je kar uspelo osvojiti svet lutk.

Največkrat sem uprizoril Otroško veselico s čarodejem Tonijem in klovnom Žaretom. Z Žaretom sva pred leti nastopala kot duet Jaba-daba-du in sva imela skupaj 339 predstav v Sloveniji in na Hrvaškem.«

Kdo vas je navdušil za čarovniške trike?

»Že kot otrok sem po televiziji rad gledal cirkuške in čarovniške predstave. Ko sem bil star enajst let, sem na eni stojnici odkril čarovniške pripomočke. Že kmalu sem nastopil na srečanju mladine v Želimljah kot Čarodej Toni in lani decembra je minilo dvajset let od prve predstave. Najraje delam z rekviziti, ob katerih se zabavajo otroci: to so rutice, vrečke, škatlice, baloni ...

V vse predstave vključim publiko, zelo rad imam kontakt z njimi. Pomembno je, da otroci sodelujejo in sooblikujejo predstavo. Tudi če je že 150 ponovitev, ni nikoli dolgčas, vsaka predstava je zato malce drugačna.«

Šale stresate iz rokava, predlani ste na Bledu v družbi še nekaterih drugih humoristov priredili večer smeha. Tega nisem več zasledila. Vam je zmanjkalo šal ali časa?

»Zmanjkalo je časa in volje. Projekt je bil na sporedu decembra, ko imam že tako vsak dan po več predstav za otroke. Taka prireditev je tudi organizacijsko zelo zahtevna.«

Ste predsednik Društva blejskih fijakarjev, večkrat vas je videti, ko peljete kakšno ohcet ali turiste okrog Blejskega jezera. Kakšni so časi za kočijaže?

»Letošnja sezona se je zaradi muhastega vremena začela slabo. A ker sem optimist in sezona je še dolga, upam na lepše vreme in tudi zanimanje turistov. Zanimivo je, da smo pred časom prepeljali veliko več tujih gostov, zdaj imamo približno polovico domačih. Najpogosteje se odločajo za vožnjo okrog jezera ali za vožnjo na Blejski grad. Tuji turisti se odločajo tudi za vožnjo po Bledu, da spoznajo ulice, in v sotesko Vintgar. V zadnjem času je vse več porok tujcev na Bledu, v tem »poročnem paketu« je ponavadi tudi vožnja s kočijo.«

Ljubezen do konj imate v družini.

»Vožnja s kočijo je na Bledu družinska pravica. To pravico je podelila že Marija Terezija v času svojega vladanja kmetom v vasi Grad (to je del Bleda okoli cerkve in proti gradu). Pravica se praviloma prenaša iz roda v rod, je pa res, da je že precej teh pravic ugasnilo, ker potomci fijakarjev tega dela niso opravljali naprej. Zato je tudi fijakarjev vedno manj, a moram reči, da se na Bledu še vedno držimo tradicije. Sam sem fijakar dobrih enajst let, tradicijo sem prevzel po očetu. Zadnja tri leta sem tudi predsednik Društva blejskih fijakarjev, v društvu nas je devet.«

Na zadnjih lokalnih volitvah ste sestavili Listo Tonija Mežana, s katero vam je uspelo priti v blejski občinski svet. Zakaj vas je vleklo v politiko?

»Vabili so me v stranke, na razne liste, a ker se v celoti z nobenim političnim programom nisem strinjal, sem se odločil za samostojno pot. Na mojo listo sem povabil ljudi iz krajevnih skupnosti, ljudi različnih idej in izobrazb, ki pred tem v politiki niti niso bili dejavni, a so za Bled v preteklosti kaj dobrega naredili s srcem, za prijazen kraj. Podpiramo vse dobre zadeve, ne glede na to, ali jih predlaga koalicija ali opozicija, pa tudi sami smo že doprinesli kaj koristnega.«

Kot rojenemu Blejcu so vam všeč znamenite blejske kremšnite?

»Ja, zelo.«

Recimo, da imate tri želje, ki jih boste uresničili s pomočjo čarobne palice.

»Zdravje je daleč na prvem mestu, kajti če si zdrav, lahko uresničuješ svoje sanje. Druga želja je, da bi se dan podaljšal na oseminštirideset ur, tretja je, da bi blejski politiki imeli boljši spomin, da ne bi pozabili svojih predvolilnih obljub in da bi vsi skupaj delali s srcem za Bled.«