Razlika med integrirano in ekološko pridelavo

Koliko intenzivnih sadovnjakov je v Sloveniji in katera je najpogosteje sajena sadna vrsta pri nas?

Sadjarstvo je v Sloveniji tradicionalna kmetijska panoga, danes večina resnih pridelovalcev goji sadje v intenzivnih sadovnjakih. Po obstoječih podatkih je pri nas zasajenih okrog 5.300 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, v katerih na leto pridelamo okrog 120 tisoč ton sadja. Kar 54 odstotkov nasadov predstavlja jablana, ki je pri nas zastopana na približno 2.900 hektarjih. Pri sortah jablane še vedno prevladuje idared, sledi jonagold, novejše sorte, kot so fuji, gala in braeburn, pa se tudi že počasi uveljavljajo. S 1.145 hektarji nasadov sledi oljka, nekaj več kot 500 hektarjev pa je zasajenih z breskvijo in nektarino. Samo za primerjavo, v Evropi je z intenzivnimi nasadi sadja zasajenih približno 2,5 milijona hektarjev površin, skupna pridelava sadja pa znaša letno 84 milijonov ton.

Kaj je to integrirana pridelava in v čem se loči od ekološke?

Zahteve po zdravi, kakovostni in varni hrani, brez ostankov fitofarmacevtskih pripravkov, so že leta 1991 v Sloveniji pripeljale do uvedbe integrirane pridelave sadja. Ta pomeni uravnoteženo in premišljeno uporabo sredstev za varstvo rastlin ob upoštevanju agrotehničnih in biotehnoloških ukrepov. Pri tem imajo pri enakem gospodarnem učinku naravni ukrepi prednost pred fitofarmacevtiki, kar zagotavlja smotrno uporabo slednjih. Pridelovalci, vključeni v sistem, morajo čez leto voditi evidenco in izbirati sredstva iz registra dovoljenih fitofarmacevtikov, upoštevati tehnološke smernice in se stalno dodatno izobraževati. Sadje, pridelano na integriran način, je seveda dražje od konvencionalno pridelanega, a se kljub temu vse več pridelovalcev vključuje v sistem. Ekološka pridelava sadja je še zahtevnejša, saj smo pri uporabi pomožnih snovi dodatno omejeni. Ne predvideva vnosa mineralnih gnojil, umetnih sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev ter herbicidov. Pri tem načinu pridelave je še posebej pomembna pravilna izbira lege, sorte, rezi in obdelave tal, zahteva več znanja in stalno spremljanje nasada. Začetki ekološke pridelave sadja v Sloveniji segajo v leto 1997, ko so znova začeli saditi odpornejše sorte (predvsem jablane). Ekološko sadje je večinoma namenjeno zahtevnejšemu kupcu, ki je za zdrav pridelek pripravljen plačati več.

Katere podlage jablane so primerne za manjši vrt?

Bujne podlage in sejanci potrebujejo za optimalen razvoj tudi do 6 x 6 metrov sadilne razdalje, zato se v manjšem vrtu raje odločimo za sajenje jablane, ki je bila vzgojena na šibkih podlagah. Te prej vstopijo v rodnost, kakovost plodov je odlična in lahko jih gojimo v ozkih gojitvenih oblikah (ozko vreteno in sončna os). Pomembno je tudi vedeti, ali so naša tla peščena in slabo zadržujejo vodo (v tem primeru je najprimernejša MM 106) ali pa težja in vlažna. Na taka tla sadimo jablane, ki so cepljene na podlago M 9.