Zanimive (bodoče) bivše (5)

Ko se moški ločijo, potrebujejo kakšno leto zase, vendar jih večina že med ločitvenim procesom "zbezlja", nekateri pa vztrajno trdijo, da ločitev na njih sploh ne vpliva.

Končno se spet počutijo svobodne, pa čeprav je svoboda le navidezna, saj bivše, otroci, preživnine in 'kdo bo imel psa za vikend' ostanejo vsaj desetletja na programu, če ne kar za vedno.

Matej se je poročil z vaško lepotico, čez kakšno leto pa je bil že v ločitvenem postopku. Zdravnik mu je razložil, da ima čudaškost njegove drage bolezensko osnovo: gospa je shizofrena. In to dekle z magisterijem iz ekonomije, najdaljšimi nogami in najlepšim nasmehom na vasi. Eden od zdravnikov specialistov ga je med njegovim 'bluzenjem' o tem, kako je vseeno fino, da ju na cesti ljudje ustavljajo in hvalijo njuno – predvsem njeno lepoto, lepega dne prekinil s stavkom: »Ste mislili, da ste zdravnik, ko ste se oženili z njo?«

Ločitev večjih posledic Mateju ni pustila, pa tudi obiski bivše žene sredi belega dne v spalni srajci na dvorišču domače hiše so vse redkejši.

Miro je živel normalno življenje srečnega in polno zaposlenega moža, dokler si ni nekega dne pri športu poškodoval gležnja, kar ga je za pol leta priklenilo na posteljo. Ugotovil je, da ima njegova žena ogromno opravkov, nakupov, prijateljic in dela za najmanj 26 ur na dan. Prej tega sploh ni opazil. Kadar ni delal, se je ukvarjal s športom in obratno. Počasi je ugotovil, da si je njegova ženička omislila ljubimca. Na koncu tega niti ni skrivala. Podobno se je zgodilo Marku, s katerim je bila sedaj že bivša žena od njenega osemnajstega leta, mlajša od njega pa za celih dvanajst let. Sam jo je njenemu bodočem ljubimcu – njegovemu poslovnemu prijatelju, celo predstavil, ko je iskal zanjo zaposlitev. Rezultat: tako Markova soproga kot njen izbrani moški sta zapustila svoje partnerje in v 'nov, lepši in boljši svet' stopila z ogromno prtljage iz preteklosti. Ona je imela z Markom, torej iz prvega zakona, dva otroka, on tri, ki so sicer ostali pri bivši ženi. Njegovo podjetje je šlo na pol, hiša je ostala bivši, plača za preživnino otrok. Zaljubljenca živita v majhnem stanovanju sredi mesta, ena izmed sosed pa rada pove, da se v ljubezenskem gnezdu zadnje čase vse več prepirajo.

Marku je zaenkrat ostala hiša, kupe je tudi napisan na njega, ločitev je speljal v nekaj dneh, delitev premoženja pa bo trajala več let. V vlogo prevaranega in užaloščenega moža se je kar dobro vživel.

Zanimivo je, da ženska, ki spozna ločenca, ki ga je varala žena, najprej pomisli 'zakaj', ker je stereotipno, da so moški tisti, ki varajo. Pojavi se kup nezavednih vprašanj: je dolgočasen, nezanimiv, deloholik.

Mitjekova zgodba pa je tudi vredna svojega denarja. Pravi zajedalec. Moška 'sponzoruša', kot pravijo v žargonu. Hišo je podedoval, bivša pa je izhajala iz bogate družine. V desetih letih skupne zveze nista v hiši postorila ničesar, 'pridelala' sta eno punčko, videla pol sveta na račun njenih staršev, njegovo najljubše opravilo pa je bila cigareta in gledanje televizije – po napornem osemurnem delavniku, seveda. Revež.

Gospa se je njegove ležernosti naveličala, se vpisala v plesni tečaj in tam spoznala nekaj let mlajšega. Popokala je otroka, denar s skupnega računa in čez noč odšla. Seveda so naslednje tri Mitjekove deklice predstavljale v njegovem življenju le sostanovalke, ki so vsako jutro na mizo dobile neplačano položnico, ki jo je pospremil z globokim vzdihom: No, tole mi je pa ostalo. Končno se je našla ena, ki je fanta spravila v red. Mesečno mu je odmerila žepnino, v roke porinila kuhalnico in ker se je lepo obnašal, je (bodoča) družina dobila večji avtomobil. Njej je bilo pomembno le to, da ima moškega, medtem ko Mitjeku, da je njegova gospa premožna. Svojevrstna simbioza pač.

Brane pa je bil včasih maneken. Lep, visok, ravno prav mesa na vseh koncih telesa. Ženo je spoznal v enem ljubljanskih lokalov. Njen oče je bil priznan obrtnik v svojih krajih. Torej, on lep, ona bogata dedinja. Po dvanajstih letih zakona, dveh otrocih in desetih letih prepirov je on pred dvema letoma vložil prošnjo za ločitev. V tem času mu je uspel 'maksimalen' podvig: iz zgornjega nadstropja hiše se je preselil v spodnjega. Problem: čez sedem let bo star petdeset, še vedno pa živi v času, ko je bil lep petindvajsetletnik. Dekletom lahko ponudi le druženje ob kavi in morda zaključek v kakšni hotelski sobi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 5. julij 2014 / 19:13

Vojna v islamskem svetu

Medtem ko je pozornost sveta usmerjena v Brazilijo in nogomet, se na Bližnjem vzhodu vse bolj razplamteva nova vojna v Iraku, ta pa je za poznavalce le uvod v še večjo vojno v islamskem svetu …

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...