Na Staro Savo se vrača življenje

Ob odprtju obnovljenega trga pred Ruard-Buccellinijevo graščino sem se spomnil besed, ki jih je v brošuri, posvečeni 400-letnici Marijine cerkve na Savi, zapisal Tadej Brate: "Vsak element Stare Save je - gledano posamezno - dokaj povprečen element naše kulturne dediščine. Toda ansambel vseh ohranjenih objektov, ki se med seboj dopolnjujejo, je vsekakor vrhunska srednjeveška urbanistična in industrijska dediščina, ki ji pravzaprav ni para blizu in daleč. Kot po čudežu se je ohranil eden najbolj tipičnih in urbanistično logičnih srednjeveških industrijskih zaselkov srednje Evrope, kakršnih pravzaprav ni ohranjenih skoraj nič."

Kakšna je bila Stara Sava v mojih otroških letih se, čeprav megleno, še vedno spominjam. Starši so nas, čeprav smo živeli na Murovi - verjetno ob kakšnih praznikih - peljali k maši na Staro Savo. Spominjam se, da je notranjščina cerkve name delovala skrivnostno in veličastno, še bolj živo pa se spominjam živahnega vrveža po maši na trgu pred cerkvijo, zato sem vesel obljube, ki jo je dal sedanji podžupan Boris Bergant, "da bo cerkev po obnovi služila tako sakralnemu kot kulturnemu namenu". Cerkev je resničen kulturni spomenik le, kadar je živa, kadar se v njej zbirajo tudi verniki, ne samo turisti in ljubitelji umetnosti. Le tako živa cerkev bo pripomogla, da bo Stara Sava na novo oživela.

Ko sem prebiral zgoraj omenjeno brošuro, sem bil presenečen, ko sem videl, kakšni umetnostni zakladi se skrivajo v tej cerkvi, zato sem vesel, da se tudi občina trudi za obnovo cerkve, ki je, kot piše Tadej Brate, "enkraten primer združitve sakralnega s posvetnim in odličen primer priročnosti duhovne podpore delavcem".

Avgust Mencinger