Vrednotenje prostovoljnega dela in njegov prispevek k narodnemu gospodarstvu

Na mednarodni konferenci, ki je sredi aprila potekala v Ljubljani v organizaciji Slovenske filantropije (človekoljubja), je beseda tekla o vrednotenju prostovoljnega dela in njegovega prispevka k narodnemu gospodarstvu. V ospredju je bilo prostovoljstvo zlasti pri socialno-humanitarnih dejavnostih. Ugotovili so, da ustrezno urno ovrednotenje tega pokaže, da bi za vse to delo v občinah ali državi potrebovali veliko število zaposlenih s polnim delovnim časom in da prostovoljstvo neprecenljivo veliko prispeva k narodnemu gospodarstvu. Na konferenci so po mnenju poročevalcev naredili prve korake k enotni metodologiji vrednotenja prostovoljnega dela. Po tej metodologiji bi tudi v občinskem merilu s seštevkom delovnih ur, ki jih prispevajo prostovoljci, zlasti na socialno-humanitarnih področjih, v društvih, gibanjih, prišli do ogromnega števila ur, ki bi nam pokazale, da bi za to potrebovali zelo veliko polno zaposlenih delavcev. Če bi to preračunali na povprečno nacionalno plačo, bi njihov prispevek pomenil več milijonov evrov za občinsko in narodno gospodarstvo. Pri tem gre za številne prostovoljce, na primer, pri Rdečem križu, Karitas, prostovoljnih gasilcih, gorskih reševalcih, pripadnikih civilne zaščite in drugih socialnih združbah. Pri večini od teh bi v urno vrednotenje neposrednega dela pri reševanju in pomoči morali dodati tudi številne ure za usposabljanje za njihovo humanitarno poslanstvo.

Prostovoljstvo pa je v naši občini, kakor tudi v celotni Sloveniji nasploh zelo razvito na vseh družbenih področjih. Ker sem s svojim prostovoljnim delom najbolj prisoten pri ljubiteljski kulturi, bom zlasti izpostavil neprecenljivo vrednost, ki jo ustvarjajo ljubitelji na tem področju. Več kot šeststo ljubiteljev v jeseniški občini deluje v pevskih zborih, instrumentalnih zasedbah, gledališki in plesni dejavnosti, likovni in razstavni dejavnosti … Poleg tega da jim je omogočeno kakovostno koriščenje prostega časa in druženje, s svojimi programi in nastopi, ki jih pripravljajo na številnih vajah, pokrivajo tudi kulturne potrebe in interese prebivalcev – občanov. Letno pripravijo od štiristo do petsto raznih prireditev in nastopov za javnost, za katere so morali vložiti zelo veliko prostovoljnih ur za priprave. Seštevek vseh ur, porabljenih za vaje in nastope, ustrezno ovrednoten, bi pokazal spoštovanja vreden prispevek k občinskemu gospodarstvu in kvaliteti življenja občanov.

Konferenco v Ljubljani so udeleženci označili kot izjemno priložnost, da postane prostovoljstvo v svetu bolj prepoznavno in da dobi večjo kredibilnost. Udeležence iz 21 držav pa so na konferenci pozvali, naj se lotijo sistematičnega zbiranja podatkov in še močnejšega umeščanja prostovoljstva v družbi.

Ugotovitve in pozivi konference bodo morali čim prej dobiti pot do občin, da bi ljubiteljstvo dobilo objektivno, tudi moralno vrednost in da prostovoljstvo doživi prelomnico. Tako na državni kot na občinski ravni se bo treba tudi spoprijeti s tekmovalnostjo in potrošništvom, ki zajedata solidarnost kot zvesto spremljevalko prostovoljstva.