Gobe rastejo po dežju

Letošnje aprilsko deževje je dodobra namočilo zemljo in tudi temperature so pravšnje za rast gob, zato ni čudno, da gobarji že prinašajo domov prve užitne majniške kolobarnice (Calocybe gambosa) in različne vrste smrčkov (Morchella), kapičarje (Mitrophora) in smrčkovce (Ptichoverpa). Premalo pozornemu nabiralcu pa se lahko zgodi, da bo med te gobe pomešal tudi kakšnega spomladanskega hrčka (Gyromitra esculenta), ki je v daljni preteklosti veljal za užitnega (esculenta = užiten), danes pa ga obravnavamo kot pogojno užitnega, saj je v surovem stanju celo smrtno strupen.

Ob tem je treba opozoriti nabiralce gob še na nekaj. Mila zima je prizanesla klopom, zato jih je v podrasti vse polno. Ker prenašajo nevarne bolezni (npr. klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo), se moramo pred gobarjenjem temeljito zaščititi pred malimi vsiljivci, ob vrnitvi domov pa se je treba pregledati po vsem telesu in se umiti ter oprati oblačila. Prisesanega klopa moramo čim prej odstraniti in mesto vboda razkužiti.

1. Majniška lepoglavka (Calocybe gambosa)

Najpogosteje jo bomo našli v travi ob robu gozdov, med grmovjem, v sadovnjakih ali na gozdnih jasah. Pojavlja se od aprila do maja. Sodi med gniloživke. Mlada goba je na zunaj v celoti bela, z dozorevanjem pa dobiva smetanasto barvo z rjavkastimi odtenki. Klobuk ima pri mladi gobi obliko polkrogle, pozneje pa se splošči. Meso nad trosovnico je debelo in bele barve. Lističi v trosovnici so gosti in ozki. Bet je bel kratek in čvrst, v deževnem vremenu prepojen z vodo. Meso je prijetnega vonja in okusa po moki. Goba je primerna za pripravo najrazličnejših jedi.

2. Užitni smrček (Morchella esculenta)

Raste v aprilu in maju, v času, ko se pojavi čemaž. Rad ima terene ob rekah in potokih, kjer so v bližini jeseni in jelše. Najdemo ga tudi v parkih, v grmovju, v živih mejah na koncu njiv, torej povsod tam, kjer je v zemlji zakopanih dovolj razpadajočih delov drevja in drugih rastlin, iz katerih kot gniloživec lahko črpa organske snovi za svojo rast. Klobuk je stožčaste ali jajčaste oblike in lahko zraste do višine 12 centimetrov. Na površini je sive, sivo rjave ali okraste barve. Ves je prekrit z jamicami, med katerimi so vidna ozka rebra. V sredini je votel. Prav tako je votel tudi belkast bet, ki je običajno nekoliko nagrbančen in prekrit z drobnimi zrnci. Meso v klobuku in betu je krhko in voskastega videza. Velja za pogojno užitnega, kar pomeni, da ga moramo pred uporabo prekuhati in vodo zavreči. Uporaben je tudi posušen.

3. Spomladanski hrček (Gyromitra esculenta)

Običajno ga bomo našli pod iglavci. Sam sem ga sicer pred mnogimi leti odkril v sadovnjaku na ostankih tropin, ki so ostale po stiskanju sadja. Letos, sredi aprila, pa me je poklical član Gobarskega društva Kranj gospod Franc Dolenc iz Šutne pri Žabnici. Povabil me je na ogled in fotografiranje teh razmeroma redkih gob, ki jih je odkril na divjem odlagališču tehničnih odpadkov v smrekovem gozdu. Med ostanki televizorjev, radioaparatov in računalnikov sva naštela nad 50 lepih primerkov te zaščitene vrste, ki je pri nas ni dovoljeno nabirati. Goba zraste do višine 15 centimetrov. Klobuk je visok do 10 centimetrov, njegova površina pa je rjava in vijugasto zgubana kot možgani. Kratek bet je belkast, zguban in votel. Na prerezu lahko opazimo votle prostore (prekate ali kamrice) med gubami v klobuku in betu. Omenili smo že, da je goba v surovem stanju smrtno strupena. Hudo se lahko zastrupimo tudi z vdihavanjem hlapov pri kuhanju večjih količin te gobe ali pa če pojemo preveliko količino teh toplotno obdelanih gob. Zastrupitev je podobna kot pri zaužitju zelene mušnice (Amanita phalloides). Pojavi se lahko že v nekaj urah po zaužitju in povzroči poškodbe jeter in ledvic.

4. Žilnata ponvica (Discoitis venosa)

Je sicer užitna goba, vendar zaradi vonja po kloru manj primerna za pripravo jedi. Raste aprila in maja na organsko bogatih ilovnatih tleh, zlasti v parkih, ob rekah in na posekah. Ponvasto oblikovan trosnjak lahko zraste do premera 15 centimetrov. Na zgornji strani, kjer nastajajo trosi, je rjav. Spodnja stran ponvice in bet sta belkasta. Meso je tanko in krhko ter voskastega videza. Goba je dobila ime po gubah na trosnjaku, ki spominjajo na krčne žile.