Klekljali po navdihu mladih

Ob letošnjem prazniku čipke so izdali brošuro Ustvarjamo skupaj, kjer so predstavljeni novi vzorci mladih ustvarjalcev.

Žiri – »Z mašino se da marskaj lepga narest, noubena ne more tak cvirn zaplest,« sta verza Marije Gantar, članice Klekljarskega društva Cvetka, ki najlepše opišejo ročno izdelano čipko in so v petek pomagale pri odprtju drugih slovenskih klekljarskih dni v Žireh. Največ pozornosti so namenili mladim in njihovemu ustvarjanju v šolskem računalniškem krožku. »Pri krožku smo se lotili risanja vzorcev čipk. Najprej smo se morali naučiti tehnike risanja, dobro je, da poznaš tudi osnove klekljanja, nato pa kar gre. Še najlažje je risati ribice,« je povedal Tilen Albreht, ki je tudi sam sedem let klekljal, in sprožil salve smeha. Med klekljaricami je znano, da je element »ribica« eden najzahtevnejših pri izdelovanju čipke.

Klekljarsko društvo Cvetke je tokrat v sodelovanju z Dušanom in Mojco Logar izdalo brošuro Ustvarjamo skupaj, kjer so predstavljeni vzorci mladih risarjev, nekaj so jih do sedaj že uresničili. »Klekljarice vedno iščemo nove in nove vzorce, s pomočjo mladih pa smo sedaj dobili številne, nekaj tudi z novimi idejami. Upam, da bo mlade to spodbudilo tudi k izdelovanju čipk,« je predstavila pomen dela mladih Marica Albreht, mojstrica in učiteljica klekljanja. »Prijetno sem bila presenečena, saj imajo mladi veliko talenta. Upam, da bodo še ustvarjali,« je bila vesela klekljarica Iva Sobočan.

Klekljarski dnevi v Žireh bodo potekali vse do nedelje. Na občini je odprta razstava vzorcev računalniškega krožka in že ustvarjenih del, nekaj vzorcev je tudi na prodaj. Razstavljene so tudi vezenine Simone Repinc z Bleda, v Hiši klekljane čipke A. Primožič 1888 pa je razstava ob 120-letnici začetka delovanja. V galeriji DPD Svoboda so na ogled dela članic in članov društva Cvetke na temo Cvetke in cvetje, poleg je tudi izredno lepa in bogata razstava Marije Kavčič. Tudi ona je mojstrica klekljanja, ki se je vihtenja klekeljnov na povštru začela učiti med vojno in po njej. Nato se je zaposlila, poročila, vzgajala otroke … Časa ni bilo, po težki bolezni leta 1985 pa je znova sedla za povštar. Danes se spopada z najzahtevnejšimi vzorci, se udeležuje klekljarskih tekmovanj in natečajev, ustvarja izredno zanimive čipke.